Kratki vodnik po Evropski uniji
Evropski parlament
Prosimo, izpolnite to polje

Zračni promet – enotno evropsko nebo

Namen pobude za enotno evropsko nebo je zmanjšati razdrobljenost evropskega zračnega prostora ter tako povečati učinkovitost upravljanja in navigacijskih služb zračnega prometa. Gre za vseevropsko pobudo, ki je odprta za sosednje države.

Pravna podlaga

Člen 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Cilji

Pobuda za enotno evropsko nebo je bila uvedena leta 1999, da bi z večjim povezovanjem evropskega zračnega prostora izboljšali upravljanje zračnega prometa[1] (Air Traffic Management, ATM) in delovanje navigacijskih služb zračnega prometa[2] (Air Navigation Services, ANS). Obljubljene koristi pobude za enotno evropsko nebo bi lahko bile izjemne in v primerjavi z letom 2004 bi lahko enotno evropsko nebo, ko bo dokončno vzpostavljeno približno med letoma 2030 in 2035, potrojilo zmogljivost in prepolovilo stroške upravljanja zračnega prometa, kar desetkrat povečalo varnost in za 10 % zmanjšalo vpliv letalskega prometa na okolje[3].

Dosežki

Pobuda za enotno evropsko nebo je bila ustanovljena kot odgovor na zamude zaradi letalske navigacije. Njen cilj je zmanjšati razdrobljenost evropskega zračnega prostora (med državami članicami, civilno in vojaško uporabo ter različnimi tehnologijami) ter tako povečati zmogljivost in učinkovitost upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa. Pobuda je vseevropska in je odprta za sosednje države. V praksi bi se moral zaradi enotnega evropskega neba skrajšati čas letenja zaradi krajših poti in manj zamud, posledično pa bi se zmanjšali stroški letenja in emisije iz letalskega prometa. Prvi sklop skupnih zahtev za vzpostavitev enotnega evropskega neba je bil sprejet leta 2004 (SES I). Vključeval je Uredbo (ES) št. 549/2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba), Uredbo (ES) št. 550/2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa, Uredbo (ES) št. 551/2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu[4] ter Uredbo (ES) št. 552/2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa. Ta okvir je bil spremenjen leta 2009 (SES II), ko so bili vključeni na uspešnosti temelječi mehanizmi (Uredba (ES) št. 1070/2009). Okvir je bil dopolnjen tudi z razširitvijo evropskih pravil za varnost v letalstvu (in povezanih pristojnosti Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA), da vključuje tudi upravljanje zračnega prometa in delovanje navigacijskih služb zračnega prometa) in obratovanje letališč[5]. Sočasno je Komisija s postopkom komitologije, v redkejših primerih pa sozakonodajalca[6], sprejela številna izvedbena pravila in tehnične standarde.

Obsežen regulativni okvir je pospešil prestrukturiranje evropskega zračnega prostora in storitev navigacijskih služb zračnega prometa ter uvedel ločitev regulativnih funkcij od storitev, večjo prožnost pri civilni in vojaški uporabi zračnega prostora, interoperabilnost opreme, usklajeno klasifikacijo zgornjih plasti zračnega prostora[7], skupno ureditev pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa in enotne zahteve za licenciranje kontrolorjev zračnega prometa. Poleg tega so bili v njem opredeljeni ključni elementi enotnega evropskega neba:

  • V skladu z izvedbenim načrtom[8] naj bi z zavezujočimi cilji na ključnih področjih, kot so varnost[9], okolje, zmogljivost in stroškovna učinkovitost, ter s spodbudami izboljšali splošno učinkovitost upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb zračnega prometa. Cilje uspešnosti sprejme Komisija s postopkom komitologije[10]. Organ za oceno uspešnosti, ki ga imenuje Komisija, pomaga pri pripravi teh ciljev in spremlja uresničevanje izvedbenega načrta.
  • Naloga upravljavca omrežja (trenutno je to Evropska organizacija za varnost zračne plovbe[11]) je izboljšati delovanje letalskega omrežja EU. Ukvarja se s funkcijami omrežja, ki jih je treba obravnavati centralizirano, na primer z načrtom evropskega omrežja poti, upravljanjem pretoka zračnega prometa in usklajevanjem radijskih frekvenc, ki se uporabljajo v splošnem letalskem prometu.
  • Funkcionalni bloki zračnega prostora naj bi odpravili razdrobljenost evropskega zračnega prostora, da se bo prestrukturiral glede na prometne tokove in ne glede na državne meje. Tako bi omogočili tesnejše sodelovanje (tj. boljše upravljanje zračnega prostora, optimizacijo omrežja poti in ekonomijo obsega s povezovanjem storitev) ali celo združevanje ponudnikov storitev prek državnih meja, s čimer bi znižali stroške navigacijskih služb zračnega prometa.
  • Skupno podjetje SESAR za raziskave o upravljanju zračnega prometa enotnega evropskega neba, ustanovljeno leta 2007, upravlja tehnološki in panožni vidik evropskega skupnega neba, tj. razvoj in uvedbo novega evropskega sistema za upravljanje zračnega prometa. Cilj programa SESAR je tudi povečati raven avtomatizacije, varne souporabe podatkov in povezljivosti v upravljanju zračnega prometa v okviru pobude za digitalno evropsko nebo, vendar evropski zračni prostor še zdaleč ni popolnoma povezan.

Pobuda za enotno evropsko nebo, za katero se je domnevalo, da v nobenem primeru ne bo dokončno vzpostavljeno pred leti 2030–2035, se spoprijema s težavami in odporom, zlasti zaradi svoje izjemne obsežnosti. Komisija je junija 2013 predlagala nov sklop pravil, ki urejajo vprašanji učinkovitosti in uspešnosti ter neoptimalno institucionalno ureditev. Čeprav je Parlament leta 2014 stališče sprejel v prvi obravnavi, je razprava s Svetom o ukrepih kmalu po tem zastala.

Komisija je 22. septembra 2020 sprejela pregledano različico istega predloga, da bi zagotovili okvir za bolj trajnostno in odporno upravljanje zračnega prometa v skladu z evropskim zelenim dogovorom. Predlagana nadgradnja je vključevala spremenjeni predlog uredbe o izvajanju enotnega evropskega neba (2013/0186(COD), znane kot SES2+) ter zlasti odpravo določb obvezne uporabe funkcionalnih blokov zračnega prostora in predlog za spremembo Uredbe (EU) 2018/1139 glede zmožnosti Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu, da deluje kot organ za oceno uspešnosti za enotno evropsko nebo (2020/0264(COD).[12] Junija 2021 je Odbor Parlamenta za promet in turizem sprejel poročilo o tem predlogu in posodobljen pogajalski mandat za predlog uredbe o izvajanju enotnega evropskega neba (2013/0186(COD)). 13. julija 2021 so se začela medinstitucionalna pogajanja med sozakonodajalcema.

Parlament in Svet sta 5. marca 2024 dosegla začasni dogovor o reformi enotnega evropskega neba. Glavni elementi začasnega dogovora so naslednji:

  • Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa in nacionalni nadzorni organ so lahko del iste organizacije, če so funkcionalno ločeni in izpolnjujejo zahteve glede neodvisnosti;
  • Države članice bodo lahko združile funkcije ekonomskega nadzora in nadzora varnosti v istem upravnem subjektu;
  • Lahko bodo omogočile, da bodo navigacijske službe zračnega prometa odprte za tržne razmere;
  • Analiza stroškov in koristi bo obravnavala vprašanje obveznega prilagajanja pristojbin na rutah, da bi uporabnike zračnega prostora spodbudili k podpiranju izboljšav podnebne in okoljske uspešnosti;
  • Nacionalni nadzorni organi in Komisija bodo skupaj ocenili uspešnost navigacijskih služb zračnega prometa, v okviru Komisije pa bo ustanovljen neodvisni svetovalni odbor za oceno uspešnosti, ki bo pomagal pri tej nalogi;
  • Da bi uskladili dva ločena postopka (SES2+ (2013/0186(COD) v drugi obravnavi in svetovalni odbor za oceno uspešnosti v okviru agencije EASA (2020/0264(COD) v prvi obravnavi), sta sozakonodajalca sklenila, da bosta združila oba predloga Komisije, zato so določbe o svetovalnem odboru za oceno uspešnosti postale del revizije SES2+. Komisija je zato v svojem delovnem programu za leto 2025 napovedala, da namerava umakniti predlog o svetovalnem odbor za oceno uspešnosti v okviru agencije EASA.

Po sprejetju v Svetu in Parlamentu je bila Uredba (EU) 2024/2803 objavljena v Uradnem listu 11. novembra 2024.

Vloga Evropskega parlamenta

Parlament si je vedno prizadeval, da bi s pragmatičnim pristopom odpravil ovire za uresničevanje enotnega evropskega neba. V zvezi s tem je odločno in uspešno vztrajal, da bi morala civilni in vojaški sektor v zvezi s prožno uporabo zračnega prostora tesno sodelovati. Predlagal je tudi ustanovitev panožnega posvetovalnega organa, da bi deležnikom omogočil, da Komisiji svetujejo o tehničnih vidikih enotnega evropskega neba. Poleg tega je vedno poudarjal, da mora imeti Evropska organizacija za varnost zračne plovbe pomembno vlogo pri uresničevanju enotnega evropskega neba in da je treba poglobiti sodelovanje s sosednjimi državami, da se pobuda razširi prek meja Unije. Poudarja tudi, da je treba zagotoviti, da bo enotno evropsko nebo sledilo ciljem zelenega dogovora o zmanjšanju vpliva letalske industrije na okolje.

Glede na to, da glavni cilji enotnega evropskega neba še niso doseženi, je Parlament Komisijo pozval, naj s pristopa od spodaj navzgor preide na pristop od zgoraj navzdol, da bi premagala preostale zadržke in pospešila izvajanje pobude, zlasti kar zadeva program SESAR.

Glavne odločitve Parlamenta, povezane s tem, so:

Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora Evropskega parlamenta za promet in turizem.

 

[1]Upravljanje zračnega prometa zagotavlja varno in učinkovito gibanje zrakoplova v vseh fazah obratovanja, vključno s službami zračnega prometa, upravljanjem zračnega prostora in upravljanjem pretoka zračnega prometa.
[2]Navigacijske službe zračnega prometa obsegajo vse storitve, ki se zagotavljajo za zračno navigacijo, vključno s storitvami služb zračnega prometa, služb za komunikacijo, navigacijo in nadzor, meteoroloških služb in služb za izdajanje letalskih informacij.
[3]To so „uradni“ cilji pobude, ni pa jasno, na čem temeljijo.
[4]Od letališča do letališča, saj letališča služijo kot vstopne in izstopne točke v zračni prostor. Gre za t. i. pristop od izhoda do izhoda.
[5]V skladu z Uredbo (ES) št. 1108/2009.
[6]Takšen primer je Direktiva 2006/23/ES o licenci kontrolorja zračnega prometa Skupnosti.
[7]Zračni prostor je v skladu s Čikaško konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu razdeljen v razrede, in sicer od razreda A do razreda G. Pravila letenja in storitve, ki se zagotavljajo, se razlikujejo od razreda do razreda.
[8]Določen na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 691/2010.
[9]Od leta 2015.
[10]Prvo referenčno obdobje za načrt izvedbe je obsegalo koledarska leta od 2012 do 2014. Od leta 2015 naprej vsako referenčno obdobje obsega pet koledarskih let.
[11]Evropska organizacija za varnost zračne plovbe (Eurocontrol) je vseevropska civilno-vojaška medvladna organizacija, ustanovljena leta 1963 z namenom ohranjanja varnosti na področju upravljanja zračnega prometa. Sestavlja jo 41 držav pogodbenic. Med organizacijo Eurocontrol in Evropsko unijo obstaja sporazum o sodelovanju za vzpostavitev enotnega evropskega neba. Leta 2011 je Komisija imenovala Eurocontrol za prvega upravljavca omrežja enotnega evropskega neba do konca leta 2019, od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2029 pa je to storila z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/709. Eurocontrol je bil imenovan tudi za prvi organ za oceno uspešnosti za obdobje med letoma 2010 in 2016.
[12]Začasni dogovor je bil dosežen 5. marca 2024, zato je mogoče pričakovati, da bo Komisija umaknila predlog COM(2020)0577.

Maja STRNAD MESKO