Kratki vodnik po Evropski uniji
Evropski parlament
Prosimo, izpolnite to polje

Proračunski nadzor

V tem poglavju je pojasnjeno, kaj je proračunski nadzor in zakaj je pomemben za EU. Predstavljen je pravni okvir, ki ureja proračunski nadzor EU, in opisano je, kako se proračunski nadzor izvaja na nacionalni, institucionalni in politični ravni ter na ravni EU. V njem sta pojasnjena tudi postopek razrešnice in vloga Evropskega parlamenta ter predstavljeni nedavni primeri proračunskega nadzora in aktualni izzivi.

Pravna podlaga

Proračunski nadzor temelji na več pravnih dokumentih:

  • Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU): členi 287, 317–319, 322 in 325 so pravna podlaga za izvrševanje proračuna EU, revizijo in zaščito pred goljufijami.
  • Uredba (EU, Euratom) 2024/2509, znana kot finančna uredba, določa podrobna pravila za pripravo, izvrševanje in revizijo proračuna EU ter dobro finančno poslovodenje in preglednost.
  • Medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini, sodelovanju in dobrem finančnem poslovodenju izboljšuje sodelovanje med institucijami EU in krepi javnofinančno disciplino v celotnem proračunskem postopku.
  • Poslovnik Evropskega parlamenta, zlasti členi 101–102, 106 in 139 ter priloga V, določa interne parlamentarne postopke za proračunski nadzor, postopek razrešnice in nadzor nad finančnimi zadevami.

Cilji

Cilj proračunskega nadzora je, da so vsi odhodki EU:

  • zakoniti,
  • pravilni,
  • ustrezno evidentirani,
  • upravljani učinkovito, uspešno in gospodarno.

Kaj je proračunski nadzor?

Proračunski nadzor v Evropski uniji zagotavlja, da se sredstva proračuna EU zbirajo in porabljajo zakonito, učinkovito in uspešno.

Prve kontrole se pogosto se prvo preverjanje opravi na nacionalni ravni, kjer države članice spremljajo, kako se sredstva zbirajo in porabljajo. Na ravni EU vsaka institucija interno preverja svojo porabo, Evropsko računsko sodišče pa opravi neodvisno zunanje preverjanje. Ugotavlja, ali je poraba EU zakonita in ali dosega svoje cilje, in vsako leto poroča o tem. Evropski parlament nato oceni, ali je bil proračun izvršen pravilno in v skladu s pravili.

Kontrole so lahko koristne pri preprečevanju goljufij in pri tem, da sredstva EU prinašajo resnične koristi za državljane.

Kako se izvaja proračunski nadzor?

A. Nadzor na nacionalni ravni

Nacionalni organi v državah članicah izvajajo prve obsežnejše kontrole, kako se sredstva zbirajo in porabljajo. To pomeni, da so odgovorni za nekatere vidike proračunskega nadzora, zlasti za tradicionalna lastna sredstva, kot so carine, ki jih zbirajo in preverjajo v imenu EU. Poleg tega imajo glavno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju goljufij in drugih nepravilnosti v zvezi s proračunom EU.

Države članice izvedejo tudi prvo revizijo odhodkov v deljenem upravljanju, skladov, pri katerih Evropska komisija naloge izvrševanja proračuna prenese na nacionalne organe v državah članicah. Gre za Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad (skupaj znana kot strukturna sklada), Evropski kmetijski jamstveni sklad in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.

B. Nadzor na ravni Unije

Na ravni EU obstajajo tri vrste nadzora: notranja kontrola, zunanja kontrola in kontrola na politični ravni ali politični nadzor.

1. Notranja kontrola

Vsaka institucija EU spremlja svoj proračun. Odredbodajalci, računovodje in notranji revizorji izvajajo kontrole, ali se sredstva upravlja ustrezno in v skladu s pravili.

2. Zunanja kontrola

Evropsko računsko sodišče ob podpori nacionalnih revizijskih institucij revidira zaključni račun in odhodke EU ter Evropskemu parlamentu in Svetu EU (ki skupaj sestavljata proračunski organ EU) vsako leto predloži podrobna poročila v skladu s členom 287 PDEU. Evropsko računsko sodišče pripravlja:

  • izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij (DAS);
  • letno poročilo o izvrševanju splošnega proračuna, vključno s proračuni vseh institucij in decentraliziranih organov;
  • posebna poročila o agencijah in organih Evropske unije;
  • posebna poročila o smotrnosti in skladnosti;
  • preglede področij politike ali porajajočih se vprašanj.

Do leta 2021 je Evropsko računsko sodišče pripravljalo tudi letno poročilo o smotrnosti izvrševanja proračuna. Poroča še o najemanju in dajanju posojil ter o Evropskem razvojnem skladu, ki je zdaj vključen v dolgoročni načrt porabe EU, tj. večletni finančni okvir.

3. Politični nadzor

Evropski parlament preverja, kako se proračun izvršuje, zlasti prek Odbora za proračunski nadzor, ki:

  • na podlagi letnega poročila Računskega sodišča in drugih dokumentov pregleduje izvrševanje proračuna EU in Evropskega razvojnega sklada;
  • pripravlja sklepe o razrešnici;
  • zaključuje, predstavlja in revidira računovodske izkaze in bilance Unije, njenih institucij in vseh organov, ki jih slednja financira;
  • pregleduje finančne dejavnosti Evropske investicijske banke;
  • ocenjuje, ali je bilo financiranje EU stroškovno učinkovito pri izvajanju politike;
  • sprejema ukrepe za preprečevanje goljufij in finančnih nepravilnosti ter pregon storilcev; spremlja primere goljufij in nepravilnosti;
  • sodeluje z Evropskim računskim sodiščem, Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskim javnim tožilstvom;
  • je udeležen pri imenovanju na položaje na Evropskem računskem sodišču in v Evropskem uradu za boj proti goljufijam.

Postopek razrešnice

V Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) je omenjena le razrešnica Evropski komisiji, vendar jo Evropski parlament podeljuje tudi drugim institucijam, organom in agencijam.

Njegov Odbor za proračunski nadzor pregleda izvrševanje proračuna za predprejšnje leto (leto n-2). Pri tem preuči:

  • letna poročila o dejavnostih, ki jih pripravijo generalni direktorati Evropske komisije ter druge institucije, agencije in organi EU;
  • letno poročilo Evropske komisije o upravljanju in smotrnosti;
  • ocenjevalno poročilo o rezultatih programov EU, v skladu s členom 318 PDEU;
  • letno poročilo Evropske centralne banke;
  • odgovore institucij na vprašanja Evropskega parlamenta, v skladu s členom 319 PDEU.

Ta parlamentarni nadzor zagotavlja zakonitost, skladnost s predpisi in dobro finančno poslovodenje. Na tej podlagi Odbor za proračunski nadzor pripravi priporočilo za podelitev ali zavrnitev razrešnice. Evropski parlament nato glasuje o sklepu o razrešnici v obliki resolucije, ki vključuje ugotovitve in priporočila o izvrševanju proračuna.

Če je Odbor za proračunski nadzor zadovoljen, predlaga podelitev razrešnice v skladu s členom 266 finančne uredbe. Razrešnica se nato podeli nekje do sredine maja, če večina poslancev Evropskega parlamenta glasuje za predlog. Evropski parlament lahko sklep o podelitvi razrešnice preloži na oktober, če ni zadovoljen z vidiki upravljanja proračuna.

Če podelitev razrešnice zavrne ali odloži, o razlogih obvesti zadevne institucije, organe ali agencije. Ti morajo nemudoma odpraviti ovire za podelitev razrešnice (kot zahtevata člen 319(3) PDEU in člen 268 finančne uredbe). Če gre za razrešnico Evropski komisiji, morajo države članice slednjo obvestiti o ukrepih, ki so jih sprejele na podlagi ugotovitev Evropskega parlamenta, Evropska komisija pa jih mora upoštevati pri pripravi svojega poročila o spremljanju.

Ko so ovire za podelitev razrešnice odpravljene, Odbor za proračunski nadzor pripravi novo poročilo in v šestih mesecih predlaga podelitev ali zavrnitev razrešnice.

Zavrnitev razrešnice je lahko jasno sporočilo. Potem ko je Evropski parlament leta 1998 zavrnil podelitev razrešnice, je bila oblikovana skupina neodvisnih strokovnjakov, ki je poročala o obtožbah proti Evropski komisiji zaradi goljufij, slabega upravljanja in nepotizma. Njene ugotovitve so privedle do odstopa celotne Evropske komisije leta 1999.

Evropski parlament že od leta 2009 ni podelil razrešnice generalnemu sekretarju Sveta EU, ker Svet ni pripravljen sodelovati v postopku podelitve razrešnice.

Vloga Evropskega parlamenta

A. Pridobivanje pristojnosti

Pristojnosti Evropskega parlamenta za proračunski nadzor so se v zadnjih desetletjih povečevale:

  • Med letoma 1958 in 1970 je bil samo obveščen o sklepih o razrešnici, ki jih je sprejemal Svet EU.
  • Leta 1971 je dobil enaka pooblastila za podelitev razrešnice kot Svet.
  • Od leta 1977 razrešnico podeljuje sam na podlagi priporočila Sveta.
  • Organizira tudi predstavitve kandidatov za komisarje, njegov Odbor za proračunski nadzor pa predstavitve kandidatov za člane Računskega sodišča in kandidatov za generalnega direktorja Evropskega urada za boj proti goljufijam in člane njegovega nadzornega odbora. Brez parlamentarnih predstavitev teh položajev ni mogoče zapolniti.

B. Nedavni postopki podelitve razrešnice

1. Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex)

Evropski parlament je zaradi pomanjkljivosti pri upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju odložil podelitev razrešnice agenciji Frontex za leto 2021. Razrešnico ji je pozneje vseeno podelil, vendar je 90 milijonov EUR prenesel v rezervo, dokler ne bodo izpolnjeni nekateri pogoji. Tudi razrešnica za leto 2022 je bila odložena zaradi nerešenih težav, med drugim negativnih ugotovitev v preiskavi Evropskega urada za boj proti korupciji v zvezi z nadlegovanjem, kršitvami in zavračanjem migrantov. Podeljena je bila, ko so bile potrjene izboljšave.

2. Druga pomembna področja

V nedavnih postopkih razrešnice so bili izraženi pomisleki glede:

  • zahtev za nadzor mehanizma za okrevanje in odpornost (sredstva za okrevanje po pandemiji covida-19) ter potrebnega ravnovesja med strogim nadzorom in poenostavljenimi postopki, zlasti za mala in srednja podjetja;
  • visoke stopnje napake pri programih porabe (zlasti programih za ekonomsko in socialno kohezijo EU);
  • javnih naročil in transparentnosti, med drugim glede informacij o končnih upravičencih do sredstev in financiranja nevladnih organizacij iz proračuna EU;
  • etike in integritete v zvezi s proračunom Evropskega parlamenta.

Na podlagi preiskave Evropskega urada za boj proti goljufijam je bila aprila 2025 odložena razrešnica za Agencijo EU za azil. Čeprav nekateri pomisleki ostajajo, ji je Evropski parlament razrešnico vseeno podelil oktobra 2025, potem ko je uvedla nekatere spremembe (na primer prenehala imenovati začasne vodstvene kadre in spremenila postopke ocenjevanja uslužbencev). Podelitev razrešnic v prihodnje pa ostaja pogojena s tem, da agencija izvede dodatne reforme.

C. Stalen nadzor in sodelovanje

Institucije, organi in agencije morajo ukrepati na podlagi ugotovitev in priporočil, ki jih Evropski parlament poda v svojih resolucijah o razrešnici.

Posebni odbori Evropskega parlamenta prispevajo k temu, da so sredstva EU porabljena v interesu evropskih davkoplačevalcev.

Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor vodi tudi dialog s sorodnimi odbori v nacionalnih parlamentih ter nacionalnimi revizijskimi uradi in carinskimi agencijami.

Več o tej temi je na voljo na spletišču Odbora za proračunski nadzor.

 

Diána Haase