Zeleni digitalni sektor

V digitalnem desetletju se Evropa sooča z dvema pomembnima izzivoma: zeleni prehod in digitalni prehod. 

Ti vprašanji se morda zdita kot dve različni, vendar sta resnično dvojna izziva – nobeden od njiju ne more uspeti brez drugega – in sta enako pomembni za prihodnost Evrope. 

Digitalizacija nam pomaga zmanjšati ogljični odtis. Lahko se pridružimo videokonferencam, namesto da potujemo na sestanke, spremljamo, koliko energije porabijo naši domovi, in celo spodbujamo trajnostnost v kmetijstvu.  

Vendar moramo zagotoviti, da digitalne tehnologije ne porabijo več energije, kot jo prihranijo. Digitalne tehnologije trenutno predstavljajo 8–10 % naše porabe energije in 2–4 % naših emisij toplogrednih plinov – majhen odstotek, vendar velik delež. 

V svoje digitalno življenje lahko vnesemo številne spremembe, da bi zmanjšali svoj vpliv na okolje na tem področju. S podaljšanjem življenjske dobe vseh pametnih telefonov za samo eno leto bi na primer do leta 2030 prihranili 2,1 milijona ton CO2 na leto, kar je enako, kot če bi z naših cest odstranili milijon avtomobilov. Prehod z omrežij 4G na omrežja 5G lahko zmanjša porabo energije za do 90 %.

EU proučuje te priložnosti in še več. Posodobili bomo obstoječe zakone in uvedli nove ukrepe za doseganje naših zelenih in digitalnih ciljev za naslednje desetletje. Eden od takih ukrepov je zagotoviti, da bodo podatkovni centri najpozneje do leta 2030 podnebno nevtralni, energijsko učinkoviti in trajnostni.  

EU proučuje tudi prostovoljne in zavezujoče ukrepe za pomoč zasebnemu sektorju, da bi postal podnebno nevtralen in uporabljal več obnovljivih virov. Primeri tega so evropska zelena digitalna koalicija in različne pobude za okolju prijaznejši avdiovizualni sektor.

Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora

Evropska komisija je predlagala industrijski načrt v okviru zelenega dogovora, da bi podprla njegov cilj doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in hkrati povečala konkurenčnost evropske neto ničelne industrije.

Ključni steber načrta je zagotoviti, da ima EU dostop do tehnologije, izdelkov in rešitev, ki so ključni za prehod na ničelno stopnjo neto emisij. Te vključujejo fotovoltaične celice, vetrne turbine, baterije, vodikove elektrolizatorje, zajemanje ogljika, opremo za shranjevanje in drugo. Takšni proizvodi in rešitve so tudi pomemben vir gospodarske rasti in kakovostnih delovnih mest v Evropi.

Da bi to dosegli, je v njem opisan postopek za pospešitev neposrednih naložb in financiranja za proizvodnjo čistih tehnologij v Evropi, kar bi EU postavilo v ospredje revolucije na področju čistih tehnologij. Poleg preučevanja novih zamisli, kot je začasna prožnost pravil o državni pomoči, je v načrtu predlagano, da se preuči, kako se lahko obstoječa sredstva in skupno financiranje na ravni EU uporabijo za financiranje inovacij, proizvodnje in uvajanja čistih tehnologij.