Katere pristojnosti ima Evropski parlament? 

Evropski parlament državljani EU izvolijo neposredno vsakih pet let in je pomemben forum za politično razpravo in odločanje na ravni EU. Poslanci Evropskega parlamenta:

  • skupaj s predstavniki vlad EU v Svetu spreminjajo in sprejemajo zakonodajo EU,
  • prav tako v sodelovanju s Svetom odločajo o proračunu EU,
  • izvolijo predsednika Evropske komisije in potrdijo Komisijo kot celoto,
  • spremljajo, kako druge institucije EU delajo in kako uporabljajo proračun EU,
  • ter prek parlamentarne diplomacije sodelujejo z državami, ki niso članice EU.



Zakonodajne pristojnosti


Velika večina zakonodaje EU se sprejme po rednem zakonodajnem postopku (še vedno znanem tudi pod starim imenom „postopek soodločanja“). Gre za standardni zakonodajni postopek za sprejemanje odločitev v EU, pri katerem sta Evropski parlament in Svet Evropske unije (zastopa države članice EU) enakovredna partnerja. Uporablja se za zelo različna področja, kot so migracije, energija, promet, podnebne spremembe, okolje, varstvo potrošnikov in ekonomsko upravljanje.


„Postopek odobritve“ je še eden od postopkov odločanja. Pri tem postopku je potrebna odobritev Parlamenta, uporablja pa se pri vprašanjih, kot so pristop novih držav članic EU, pa tudi za mednarodne trgovinske sporazume EU. Po postopku odobritve poteka tudi izvolitev Evropske komisije.


„Postopek posvetovanja“ se uporablja na področjih politike, kot so obdavčenje, konkurenčno pravo ter skupna zunanja in varnostna politika. Parlamentu omogoča, da zakonodajni predlog odobri ali zavrne ter predlaga spremembe. Čeprav stališče Parlamenta za Svet ni zavezujoče, se mora posvetovati s Parlamentom in počakati na njegovo stališče, preden sprejme odločitev. Če tega ne stori, bi to pomenilo, da je akt nezakonit, Sodišče Evropske unije pa bi ga lahko razglasilo za ničnega. Poleg tega se mora Svet, kadar bistveno spremeni predlog, ponovno posvetovati s Parlamentom.

Kaj pa zakonodajna pobuda? Kdo daje pobudo za zakonodajne predloge EU?


Novo zakonodajo EU ponavadi predlaga Komisija, vendar lahko Parlament prevzame pobudo in od Komisije zahteva, naj vloži zakonodajni predlog. Pri uporabi te možnosti lahko poslanci določijo rok za predložitev predloga. Če Komisija zakonodajno pobudo zavrne, mora pojasniti, zakaj se je tako odločila.

Delegirani in izvedbeni akti


Parlament in Svet lahko ob sprejetju nove zakonodaje Komisiji naložita, da vanjo vnese manjše dopolnitve in spremembe (tehnične priloge ali posodobitve) z delegiranimi akti (ki dopolnjujejo ali spreminjajo dele zakonodaje) ali z izvedbenimi akti (ki podrobneje predpisujejo, kako naj se zakonodaja izvaja). Tako zakonodaja ostaja preprosta in posodobljena, ne da bi bilo treba začeti nova pogajanja.


Glede na vrsto akta, ki ga sprejme Komisija, imajo poslanci na voljo različne možnosti, če se ne strinjajo s predlaganimi ukrepi. Delegirane akte lahko zavrnejo z vetom,


za izvedbene akte pa lahko od Komisije zahtevajo, da predlog spremeni ali umakne, vendar ni pravno zavezana, da to tudi dejansko stori.


Več o...