Prihodki Unije
Proračun EU se v veliki meri financira iz virov lastnih sredstev, dopolnjujejo pa ga drugi prihodki. Letni prihodki morajo v celoti pokriti letne odhodke, saj proračunski primanjkljaj ni dovoljen. O sistemu virov lastnih sredstev odloča Svet s soglasjem, pri čemer upošteva mnenje Evropskega parlamenta, države članice pa ga morajo ratificirati. Komisija je skupaj s predlogom večletnega finančnega okvira 2028–2034 predlagala reformo sistema virov lastnih sredstev.
Pravna podlaga
- Člena 311 in 322(2) Pogodbe o delovanju EU ter člena 106a in 171 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;
- Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije;
- Uredba Sveta (EU, Euratom) 2021/768 z dne 30. aprila 2021 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije;
- Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 z dne 26. maja 2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev, ki je bila pozneje spremenjena z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2022/615 z dne 5. aprila 2022;
- Uredba Sveta (EU, Euratom) 2021/769 z dne 30. aprila 2021 o dokončni enotni ureditvi zbiranja lastnih sredstev, pridobljenih iz davka na dodano vrednost;
- in Uredba Sveta (EU, Euratom) 2021/770 z dne 30. aprila 2021 o izračunu lastnih sredstev iz naslova odpadne plastične embalaže, ki se ne reciklira, načinih in postopkih za dajanje teh lastnih sredstev na razpolago, o ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev in o nekaterih vidikih lastnih sredstev iz naslova bruto nacionalnega dohodka.
Cilj
Zagotoviti EU finančno samostojnost v mejah proračunske discipline.
Način delovanja
Sklep o virih lastnih sredstev z dne 21. aprila 1970 je Evropski gospodarski skupnosti (EGS) omogočil razpolaganje z lastnimi sredstvi. V skladu s Sklepom Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 je raven lastnih sredstev, ki je letno na voljo, trenutno omejena na največ 1,4 % bruto nacionalnega dohodka (BND) EU. Ker skupna poraba ne sme presegati skupnih prihodkov, ta zgornja meja velja tudi za odhodke v skladu s sedanjim večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027 (1.4.3).
Sestava prihodkov
1. Lastna sredstva
Tradicionalna lastna sredstva sestavljajo zlasti carine na uvoz, ki se pobirajo od leta 1970. Države članice lahko za kritje stroškov pobiranja zadržijo 25 % teh sredstev. Tradicionalna lastna sredstva običajno tvorijo približno 10–15 % prihodkov iz lastnih sredstev[1].
Lastna sredstva iz naslova DDV sestavlja ocenjeni delež davka na dodano vrednost (DDV), ki ga poberejo države članice in se prenese v proračun Unije. Čeprav so bila predvidena že v sklepu iz leta 1970, se niso uporabljala, dokler sistemi DDV v državah članicah leta 1979 niso bili usklajeni. Iz naslova DDV zdaj izvira približno 10 % vseh prihodkov iz lastnih sredstev.
Lastna sredstva iz naslova odpadne plastične embalaže so kategorija, ki je bila uvedena 1. januarja 2021 na podlagi sklepa o virih lastnih sredstev iz leta 2020. Gre za nacionalni prispevek – neposredni prenos iz proračunov držav članic – na osnovi količine nereciklirane odpadne plastične embalaže z enotno vpoklicno stopnjo v višini 0,80 EUR na kilogram. Prispevki držav članic, katerih bruto nacionalni dohodek na prebivalca je nižji od povprečja EU, se zmanjšajo za letni pavšalni znesek, ki ustreza 3,8 kilogramom plastičnih odpadkov na prebivalca. Prihodki iz tega vira sestavljajo približno 3–4 % prihodkov iz lastnih sredstev.
Lastna sredstva iz naslova BND so bila zasnovana kot obdavčitev BND držav članic z enotnim deležem, ki se vsako leto določi v proračunskem postopku, in so bila uvedena s Sklepom Sveta 88/376/EGS, Euratom z dne 24. junija 1988. Sprva naj bi sredstva iz tega vira pobirali le, če se s preostalimi lastnimi sredstvi ne bi v celoti pokrili odhodki, vendar se zdaj s temi sredstvi financira večji del proračuna EU. Lastna sredstva iz naslova BND so se od konca 90. let prejšnjega stoletja potrojila in zdaj tvorijo 60–70 % prihodkov iz lastnih sredstev.
2. Drugi prihodki in saldo, prenesen iz prejšnjega leta
Med druge prihodke sodijo davki, ki jih uslužbenci EU plačujejo od svojih plač, prispevki za programe EU iz držav, ki niso članice Unije, ter plačilo obresti in denarne kazni, ki jih plačujejo podjetja zaradi kršitve zakonodaje Unije. Saldo iz vsakega proračunskega leta se v primeru presežka vnese v proračun za naslednje leto kot prihodek. Drugi prihodki, saldo in tehnične prilagoditve običajno sestavljajo 2–8 % skupnih prihodkov.
V kategorijo drugih prihodkov je zajeto tudi izposojanje, ki trenutno znaša 25–30 % proračuna. Proračun EU ne more imeti primanjkljaja, financiranje odhodkov z najemanjem posojil pa ni dovoljeno. Vendar je bila Komisija izjemoma in začasno pooblaščena, da si za financiranje nepovratnih sredstev in posojil, ki jih zagotavlja instrument za okrevanje Next Generation EU, na kapitalskih trgih izposodi do 750 milijard EUR (v cenah iz leta 2018). Novo neto izposojanje bi se moralo končati konec leta 2026, nato pa bodo dovoljene le operacije refinanciranja.
3. Popravni mehanizmi
S sistemom virov lastnih sredstev se poleg tega popravljajo proračunska neravnovesja med neto prispevki držav članic. Čeprav ni več zmanjšanja za Združeno kraljestvo, ki je bilo uvedeno leta 1984, bodo zaradi pavšalnih popravkov prispevki Danske, Nemčije, Nizozemske, Avstrije in Švedske v obdobju 2021–2027 še naprej manjši.
Reformi virov lastnih sredstev EU naproti
V Lizbonski pogodbi je bilo še enkrat poudarjeno, da se mora proračun v celoti financirati iz lastnih sredstev, Svet pa je ohranil pooblastila, da po posvetovanju s Parlamentom soglasno sprejme sklep o sistemu lastnih sredstev Unije[2], s katerim določi nove kategorije lastnih sredstev in odpravi že obstoječe. Določa tudi, da lahko Svet izvedbene ukrepe za te sklepe sprejme samo, če jih odobri Parlament, s čimer se je okrepila vloga Parlamenta v tem postopku.
Na podlagi novih določb Lizbonske pogodbe je Parlament v številnih stališčih in resolucijah v preteklih letih večkrat pozval k temeljiti reformi sistema virov lastnih sredstev[3]. Da bi dosegli stabilnejši proračun EU, ki bi podpiral cilje politike Unije, je Parlament izrazil potrebo po ambiciozni in uravnoteženi košarici novih lastnih sredstev EU, ki bi bila pravična, preprosta, pregledna in davčno nevtralna za državljane. Prizadeval si je tudi za reforme, ki bi omogočile poenostavljeno, preglednejše in bolj demokratično pobiranje prihodkov, zmanjšanje deleža prispevkov na podlagi BND in postopno odpravo vseh oblik rabatov.
Januarja 2017 je skupina Monti na visoki ravni predstavila končno poročilo o preglednejših, preprostejših, pravičnejših in bolj demokratično odgovornih načinih za financiranje evropskega proračuna. Ugotovila je, da je potrebna reforma proračuna EU – tako prihodkov kot odhodkov –, da se bo mogoče odzvati na trenutne izzive in doseči oprijemljive rezultate za državljane EU.
Na podlagi tega poročila in kasnejšega razmisleka o prihodnosti financ EU je Komisija 2. maja 2018 predstavila predlog za uvedbo košarice novih virov lastnih sredstev[4], ki je bila sedaj sprejeta.
Nedavni poskusi reforme prihodkov EU
Voditelji držav in vlad so se na zasedanju Evropskega sveta od 17. do 21. julija 2020 dogovorili o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, instrumentu Next Generation EU (NGEU), zvišanju zgornje meje za plačila in novem viru lastnih sredstev, ki bo temeljil na prihodkih iz nereciklirane odpadne plastične embalaže in začel veljati januarja 2021.
Instrument za okrevanje Next Generation EU je temeljil na predlogu Komisije z dne 28. maja 2020, v katerem je za odpravo posledic pandemije covida-19 predlagala najem posojila v znesku do višine 750 milijard EUR z izdajo obveznic na mednarodnih trgih v imenu EU z zapadlostjo od 3 do 30 let. Predlagala je, da bi se zgornja meja lastnih sredstev poleg predlaganega stalnega povečanja deleža BND z 1,2 % na 1,4 % zaradi novih gospodarskih razmer izjemoma in začasno povišala še za dodatnih 0,6 % BND Unije. Tako bi krili obveznosti, ki jih je sprejela EU, in sčasoma povrnili finančna sredstva, zbrana na trgu.
Parlament se je v resoluciji z dne 23. julija 2020 odzval in poudaril, da lahko le uvedba dodatnih novih virov lastnih sredstev pripomore k odplačilu dolga EU, ki je nastal zaradi najemanja posojil, povezanih z instrumentom NGEU, in obenem reši proračun Unije ter zmanjša davčni pritisk na nacionalne blagajne in državljane Unije. V stališču s 16. septembra 2020 je v okviru postopka posvetovanja ponovno pozval k uvedbi novih lastnih sredstev v skladu s časovnim načrtom.
Pogajalci Parlamenta, Sveta in Komisije so 10. novembra 2020 dosegli politični dogovor o večletnem finančnem okviru, lastnih sredstvih in nekaterih vidikih upravljanja instrumenta za okrevanje. Nova priloga k Medinstitucionalnemu sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju posledično določa časovni načrt za uvedbo novih virov lastnih sredstev v obdobju 2021–2027 za pokritje vračila dolga NGEU.
Novi sklep o virih lastnih sredstev je bil sprejet 14. decembra 2020, nato so ga do 31. maja 2021 ratificirale vse države članice, uporablja pa se retroaktivno od 1. januarja 2021.
Potem sta bila 22. decembra 2021 in 20. junija 2023[5] objavljena dva predloga Komisije. Vključevala sta lastna sredstva iz naslova prihodkov od pravic iz sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS), prodanih na dražbi, prihodke, ustvarjene z mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), in začasna statistična lastna sredstva iz naslova dobička podjetij (ki jih bo nadomestil dejanski vir lastnih sredstev iz naslova obdavčitve dohodkov pravnih oseb).
Ker Svet košarice ni odobril, je Komisija 16. julija 2025 objavila nov predlog o sistemu virov lastnih sredstev EU, ki vključuje predhodno predlagane nove vire lastnih sredstev v višini 75 % prihodkov CBAM in 30 % prihodkov ETS1 (brez ETS2). Določa nova lastna sredstva iz naslova nezbranih e-odpadkov (2 EUR/kg), trošarin za tobačne in povezane izdelke (15 % najnižje trošarine) ter letnega pavšalnega prispevka velikih podjetij, ki poslujejo v EU (do 0,1 % njihovega čistega prihodka). Predlog vključuje tudi prilagoditve obstoječih lastnih sredstev, kot so zmanjšanje stroškov zbiranja tradicionalnih lastnih sredstev (s 25 % na 10 %) in spremembe lastnih sredstev iz naslova odpadne plastične embalaže (stopnja se poveča na 1 EUR/kg z nadaljnjo prilagoditvijo inflaciji). Poleg tega pojasnjuje, da pristojbine iz e-trgovanja spadajo med tradicionalna lastna sredstva, in odpravlja izjeme za pakete majhne vrednosti. Nazadnje predlaga ukinitev vseh prilagoditev, vključno s pavšalnimi rabati glede na bruto nacionalni dohodek, omejitvijo osnove za DDV in znižanji za lastna sredstva iz naslova odpadne plastične embalaže.
S predlaganim svežnjem naj bi se ustvarilo 40 % sedanjega letnega proračuna: približno 6 % naj bi prihajalo iz sistema trgovanja z emisijami, 1 % iz mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, 10 % od e-odpadkov, 7,5 % od tobaka, 4,5 % iz prispevka podjetij in dodatnih 10 % iz prilagoditev obstoječih lastnih sredstev.
Mnenje Evropskega parlamenta o reformnih predlogih
Med postopkom posvetovanja o košarici novih virov lastnih sredstev iz leta 2021 je Parlament na splošno podprl predlog z nekaterimi spremembami. 10. maja 2023 je sprejel tudi resolucijo, v kateri je Svet pozval, naj sprejme prvo košarico, in predlagal dodatne nove vire lastnih sredstev. Pozneje je Parlament v resoluciji z dne 9. novembra 2023 odobril predlog drugega svežnja z nekaterimi spremembami.
Nazadnje je Parlament v resoluciji z dne 7. maja 2025 ponovno pozval Svet, naj nujno sprejme nove vire lastnih sredstev, in poudaril, da so novi pristni viri lastnih sredstev, ki presegajo medinstitucionalni sporazum, bistvenega pomena.
Andras Schwarcz