Kratki vodnik po Evropski uniji
Evropski parlament
Prosimo, izpolnite to polje

Splošna načela industrijske politike EU

Cilj industrijske politike EU je povečati konkurenčnost evropske industrije, da bo lahko še naprej gonilna sila trajnostne rasti in zaposlovanja v Evropi. Zaradi digitalnega prehoda in prehoda na ogljično nevtralno gospodarstvo so bile sprejete različne strategije, da bi zagotovili boljše okvirne pogoje za industrijo EU. Posledice pandemije covida-19 in vojna v Ukrajini so spodbudile ponoven razmislek o gospodarskem okrevanju, obnovi in krepitvi odpornosti.

Pravna podlaga

Člen 173 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Cilji

Industrijska politika je že po naravi medsektorska, njen cilj pa je zagotoviti ugodne okvirne pogoje za konkurenčnost industrije. Tesno je povezana z več drugimi politikami EU, kot so politike na področjih trgovine, notranjega trga, raziskav in inovacij, zaposlovanja, varstva okolja, obrambe in javnega zdravja. Cilji industrijske politike EU v skladu s členom 173 PDEU so zlasti:

  • pospešiti prilagajanje industrije strukturnim spremembam,
  • spodbujati okolje, ki je naklonjeno pobudam in razvoju podjetij povsod po Uniji, zlasti malih in srednjih podjetij,
  • spodbujati okolje, ki je naklonjeno sodelovanju med podjetji,
  • podpirati boljše izkoriščanje industrijskega potenciala politike inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja.

Dosežki

A. Uvod

Z instrumenti industrijske politike EU se želijo ustvariti splošni pogoji, v katerih lahko podjetniki in podjetja prevzamejo pobudo, oživijo svoje zamisli in izkoristijo priložnosti, pri tem pa se upoštevajo posebne potrebe in lastnosti posameznih sektorjev. Prednosti in slabosti gospodarstva EU na splošno, zlasti pa industrije, se analizirajo v letnih poročilih Komisije o enotnem trgu in evropski konkurenčnosti, ki lahko pripomorejo k medsektorskim ali sektorskim pobudam v politiki.

B. Celostni industrijski politiki naproti

Evropska unija se je v 80. in zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja osredotočila na oblikovanje enotnega trga. Po vzpostavitvi ekonomske in monetarne unije leta 1992 ter širitvah EU leta 1995 in 2004 se je pozornost preusmerila na industrijsko politiko. Komisija je leta 2005 objavila sporočilo, v katerem je opisala prvi celovit pristop EU k industrijski politiki, kar je vključevalo delovni program, sestavljen iz medsektorskih in sektorskih pobud za okrepitev proizvodnje EU. V naslednjih letih so se glavni ukrepi med drugim osredotočali na zagotavljanje trajnostnosti potrošnje in proizvodnje, spodbujanje dostopa do neenergetskih kritičnih surovin in uporabo ključnih omogočitvenih tehnologij v okviru politike.

C. Od strategije Evropa 2020 do nove industrijske strategije

Leta 2010 je bila oblikovana strategija Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zajemala je sedem vodilnih pobud, od katerih so bile štiri osredotočene na povečanje konkurenčnosti industrije EU:

  1. Unija inovacij,
  2. Evropska digitalna agenda,
  3. Celostna industrijska politika za dobo globalizacije,
  4. Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta.

Komisija je v sporočilu iz leta 2011 z naslovom Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti poudarila, da so potrebne strukturne reforme in usklajene politike, s katerimi bi povečali konkurenčnost EU in spodbujali dolgoročno trajnostno rast.

Komisija je leta 2012 objavila sporočilo z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva – Posodobitev sporočila o industrijski politiki, v katerem je opisala cilje v zvezi s podpiranjem naložb v inovacije, pri čemer je poudarek na naslednjih šestih prednostnih področjih: (i) napredne proizvodne tehnologije za čisto proizvodnjo, (ii) ključne omogočitvene tehnologije, (iii) proizvodi na biološki osnovi, (iv) trajnostna industrijska in gradbena politika ter surovine, (v) čista vozila in plovila ter (vi) pametna omrežja.

Komisija je leta 2014 sprejela sporočilo z naslovom Za oživitev evropske industrije, v katerem se je osredotočila na ponoven zagon upadajoče industrijske proizvodnje in povečanje proizvodnih dejavnosti, da bi do leta 2020 ustvarile 20 % bruto domačega proizvoda. V sporočilu iz leta 2016 o digitalizaciji evropske industrije pa se je osredotočila na digitalno preobrazbo in obravnavala izzive, kot so financiranje, standardizacija informacijske in komunikacijske tehnologije, velepodatki ter znanja in spretnosti. Poleg tega je s pobudo za zagon in razširitev podjetij iz leta 2016 nameravala podpreti inovativne podjetnike pri izgradnji podjetij, vodilnih na svetovni ravni. Leta 2019 je v svojem sporočilu z naslovom Evropski zeleni dogovor, katerega cilj je bil spodbuditi industrijo k čistemu in krožnemu gospodarstvu, predstavila obsežen časovni načrt ključnih ukrepov, v katerega je vključila industrije, kot so informacijska in komunikacijska tehnologija ter jeklarska, cementna, tekstilna in kemijska industrija. Marca 2020 je predstavila novo industrijsko strategijo za Evropo, da bi evropski industriji pomagala pri dvojnem prehodu na podnebno nevtralnost in prevzemu vodilnega položaja na digitalnem področju ter okrepila konkurenčnost in strateško avtonomijo EU.

Vendar se je strategija začela izvajati ravno v času izbruha pandemije covida-19 in preden je bil pripravljen načrt za NextGenerationEU, zato njeni avtorji niso mogli upoštevati učinka pandemije na industrijo EU. Parlament je aprila 2020 v odziv na posledice pandemije covida-19 za industrijske dobavne verige in konkurenčnost EU sprejel resolucijo o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami. Poslanci Evropskega parlamenta so novembra 2020 Komisijo pozvali, naj predloži posodobljeno industrijsko strategijo.

Komisija je maja 2021 posodobila evropsko industrijsko strategijo, pri čemer se je osredotočila na odpornost enotnega trga EU, odvisnost EU na ključnih strateških področjih ter podporo malim in srednjim ter zagonskim podjetjem, pa tudi na pospešitev zelenega in digitalnega prehoda. Septembra 2020 je že sprejela akcijski načrt o kritičnih surovinah, ki je vključeval prognostično študijo o kritičnih surovinah za strateške tehnologije in sektorje do leta 2030 in 2050.

Februarja 2021 je Komisija predstavila akcijski načrt za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo, da bi še povečala tehnološko prednost Evrope in podprla njeno industrijsko bazo. Cilj načrta je bil okrepiti evropske inovacije s preučitvijo prelomnega potenciala tehnologij na stičišču med obrambno, vesoljsko in civilno uporabo, kot so računalništvo v oblaku, procesorji, kibernetske in kvantne tehnologije ter umetna inteligenca.

Februarja 2022 je Rusija začela obsežno invazijo Ukrajine, kar je tudi prispevalo k temu, da si Unija še bolj prizadeva za konkurenčnost in odporne dobavne verige. Komisija in podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sta 10. marca 2023 predstavila skupno sporočilo o vesoljski strategiji Evropske unije za varnost in obrambo, ki bo Uniji omogočila, da zaščiti svoja sredstva v vesolju, pa tudi svoje interese, prepreči sovražne dejavnosti v vesolju ter okrepi svojo strateško držo in avtonomijo.

Komisija je na podlagi evropskega zelenega dogovora februarja 2025 predstavila dogovor o čisti industriji, s katerim si prizadeva okrepiti evropski sektor čistih tehnologij, obenem pa ohraniti konkurenčnost industrije. V skladu z dogovorom bo mobiliziranih več kot 100 milijard EUR za podpiranje čiste proizvodnje s poudarkom na energetsko intenzivnih panogah in sektorju čistih tehnologij, dogovor pa vključuje tudi sektorske akcijske načrte za avtomobilsko, jeklarsko, kovinsko ter kemijsko industrijo, pa tudi strategijo za biogospodarstvo.

Glavni elementi dogovora o čisti industriji so:

  • znižanje stroškov energije: cilj akcijskega načrta za cenovno dostopno energijoje znižati račune za energijo in spodbujati prehod na nizkoogljično gospodarstvo;
  • spodbujanje povpraševanja po čistih proizvodih, izdelanih v EU: z aktom o pospeševanju razogljičenja industrije bosta pri javnih naročilih uvedena merilo trajnostnosti in merilo „proizvedeno v Evropi“, ki ju bo dopolnjevala prostovoljna oznaka ogljične intenzivnosti industrijskih proizvodov;
  • mobilizacija finančnih sredstev: okvir za državno pomoč v okviru dogovora o čisti industriji bo omogočil hitrejšo odobritev ukrepov državne pomoči, s katerimi se bo podprla energija iz obnovljivih virov in razogljičenje industrije. Poleg tega bo Komisija ustvarila banko za razogljičenje industrije, bolje izkoristila raziskovalni program EU Obzorje Evropa in predlagala spremembe uredbe o InvestEU;
  • izboljšanje krožnosti kritičnih surovin: boljša ocena potreb EU in vzpostavitev centra EU za kritične surovine za skupno nabavo teh surovin, Komisija pa bo leta 2027 predlagala akt o krožnem gospodarstvu;
  • boljša uporaba trgovinskih sporazumov;
  • oblikovanje unije spretnosti, da bi delovno silo EU opremili s spretnostmi, potrebnimi za prehod.

Poleg tega je Komisija marca 2025 objavila akcijski načrt za jeklo in kovine ter industrijski akcijski načrt za evropski avtomobilski sektor. Maja 2025 je predstavila novo strategijo za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi.

Akcijski načrt za evropsko kemijsko industrijo, objavljen julija 2025, obravnava konkurenčnost kemijske industrije. Načrtu so bili priloženi zbirni zakonodajni predlog o kemikalijah, delegirani akt o nizkoogljičnem vodiku in predlog za poenostavitev vladnih pravil v osnovni uredbi o Evropski agenciji za kemikalije.

D. Neto ničelna doba

Komisija je 1. februarja 2023 predstavila novi industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo, v katerem je opredelila evropski pristop k spodbujanju neto ničelne industrije EU, in sicer z ukrepi za izboljšanje njene konkurenčnosti. Ti ukrepi so zajemali tri zakonodajne predloge, ki so bili objavljeni leta 2023 in dokončno sprejeti pred evropskimi volitvami junija 2024.

i. Akt o neto ničelni industriji je namenjen podpiranju razvoja zelenih tehnologij tako, da se določijo referenčne vrednosti za industrijsko zmogljivost EU leta 2030, poenostavijo hitri postopki za izdajo dovoljenj, olajša dostop do trga strateškim tehnologijam, izboljšajo spretnosti delovne sile z akademijami za neto ničelno industrijo in oblikuje platforma za usklajevanje ukrepov EU. Poleg tega je v aktu določen cilj za zajemanje in shranjevanje CO2 v količini vsaj 50 milijonov ton letno do leta 2030.

ii. Z aktom o kritičnih surovinah se namerava izboljšati zanesljivost oskrbe s surovinami, potrebnimi za neto ničelni prehod, tako da se (i) uvedejo referenčne vrednosti za zmogljivosti za domače rudarjenje, proizvodnjo in recikliranje, (ii) oblikujejo „strateški projekti“, za katere bodo dovoljenja izdana hitreje in ki bodo imeli boljši dostop do financiranja, in (iii) uvedejo zahteve za partnerstva s tretjimi državami.

iii. Cilj reforme zasnove trga električne energije je povečati odpornost trgov, zmanjšati vpliv cen plina na račune za električno energijo in podpreti energetski prehod.

Pristop neto ničelne dobe vključuje tudi ukrepe za olajšanje in poenostavitev dostopa do javnega in zasebnega financiranja na nacionalni ravni ali ravni EU. Prav tako vključuje ukrepe za razvoj ustrezno usposobljene delovne sile ter ukrepe v zvezi s svetovnim sodelovanjem in mednarodno trgovino.

E. Podporni programi EU

Evropska unija izvaja številne politike in pobude, vključno s kohezijsko politiko, programom Obzorje Evropa (2021–2027) in Instrumentom za povezovanje Evrope, ki imajo precejšen proračun. Z njimi si prizadeva spodbujati mala in srednja podjetja ter inovacije, eden od ciljev pa je bil na primer do leta 2020 mobilizirati vsaj 500 milijard EUR v naložbah. Institucije EU so v letu 2025 začele pogajanja o dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2028–2034, tudi o prednostnih nalogah pri porabi in dodelitvi proračunskih sredstev.

5. marca 2024 je bila predstavljena prva strategija za evropsko obrambno industrijo, da bi povečali obrambne izdatke, izboljšali skupno naročanje, obrambni industriji zagotovili predvidljivost in izboljšali interoperabilnost med evropskimi oboroženimi silami. Cilj predlagane uredbe o vzpostavitvi programa za evropsko obrambno industrijo je mobilizirati 1,5 milijarde EUR iz proračuna EU v obdobju 2025–2027. Ta sredstva bodo še naprej krepila konkurenčnost obrambne tehnologije in industrijske baze EU. Komisija je marca 2025 objavilaskupno belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe Pripravljenost 2030.

Komisija je 16. julija 2025 predstavila predlog novega večletnega finančnega okvira, tj. dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028–2034. Predlog vključuje spremembe obstoječih programov in ustanovitev Evropskega sklada za konkurenčnost, ki je nov sklad za naložbe v strateške tehnologije.

Vloga Evropskega parlamenta

S spremembami, uvedenimi z Maastrichtsko pogodbo leta 1992, je bila industrijska politika prvič vključena v zavezujoče sporazume med državami EU, predvsem po zaslugi pobud Parlamenta. Od takrat je Parlament sprejel številne resolucije in stališča, ki so dodatno okrepili industrijsko politiko EU.

Nekatere najnovejše so:

Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko.

 

Anne Ploeger