Evropski socialni sklad plus

To poglavje kratkega vodnika prikazuje Evropski socialni sklad plus (ESS+) in njegovo zgodovino. V njem je pojasnjeno, kako se je Evropski socialni sklad, ki je bil prvotno ustanovljen za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, spreminjal skozi čas, da bi odražal razvoj nacionalnih gospodarskih razmer in razmer na področju zaposlovanja ter razvoj političnih prednostnih nalog EU, kot sta zeleni in digitalni prehod. Danes je ESS+ glavni instrument EU za podporo zaposlovanju in socialnemu vključevanju v EU.

Pravna podlaga

• Členi 46(d), 149, 153(2)(a), 164, 175(3) in 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

Cilji

Cilji Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) so doseči visoko stopnjo zaposlenosti in pravično socialno zaščito ter razviti usposobljeno in odporno delovno silo, ki bo pripravljena na prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo. Njegov cilj je spodbujati mobilnost delovne sile, izobraževanje in socialno vključenost ter oblikovati vključujoče in povezane družbe, ki lahko izkoreninijo revščino. Temelji na že obstoječem Evropskem socialnem skladu in vključuje načela, določena v evropskem stebru socialnih pravic.

Dosežki

A. Predhodna programska obdobja

Evropski socialni sklad (ESS) je bil prvi evropski strukturni sklad. Na začetku, tj. do leta 1970, so države članice iz njega dobile povrnjeno polovico stroškov poklicnega usposabljanja in dodatkov za preselitev delavcev, ki jih je prizadelo gospodarsko prestrukturiranje. V tem obdobju je pomoč iz sklada prejelo več kot dva milijona ljudi. Leta 1971 so se sredstva sklada s Sklepom Sveta 71/66/EGS precej povečala, z novo reformo leta 1983 pa je sklad postal bolj osredotočen na boj proti brezposelnosti mladih in pomoč regijam, ki so jo najbolj potrebovale. S tem, ko je bil z Enotnim evropskim aktom iz leta 1986 v Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti vključen cilj ekonomske in socialne kohezije v Skupnosti, je bila ustvarjena podlaga za celovito reformo. Z njo naj bi bilo poskrbljeno, da bi se odtlej k upravljanju strukturnih skladov pristopalo na usklajen način. Z Maastrichtsko pogodbo se je področje uporabe Evropskega socialnega sklada razširilo še na prilagajanje spremembam v industriji in proizvodnih sistemih. Sredstva, dodeljena ekonomski in socialni koheziji, so se med letoma 1994 in 1999 podvojila.

Z Agendo 2000 je bil splošni okvir strukturnih skladov za programsko obdobje 2000–2006 poenostavljen. Evropski socialni sklad, ki mu je bil dodeljen proračun v višini 60 milijard EUR, je dobil nalogo, da prispeva tako h kohezijski politiki kot k izvajanju evropske strategije zaposlovanja (3.6.3.). Iz njega je bila sofinancirana tudi pobuda Skupnosti EQUAL, osredotočena na inovativne nadnacionalne projekte, namenjene boju proti diskriminaciji in prikrajšanosti na trgu dela.

V programskem obdobju 2007–2013 so ostali samo še trije strukturni skladi: Evropski socialni sklad (ESS), Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad. Med njihovimi skupnimi cilji so bili konvergenca (zanjo je bilo namenjenih 81,5 % sredstev), regionalna konkurenčnost in zaposlovanje (16 % sredstev) ter teritorialno sodelovanje (2,5 % sredstev).

Sredstva strukturnih skladov se državam članicam dodelijo v skladu s formulo, pri kateri se upošteva število prebivalcev (in gostota prebivalstva), regionalna razvitost, brezposelnost in stopnja izobraženosti. Države članice jo skupaj določijo, ko za dano obdobje sprejemajo dolgoročni proračun EU – večletni finančni okvir. Ena glavnih lastnosti strukturnih skladov je načelo dodatnosti, v skladu s katerim države članice ne morejo uporabiti strukturnih skladov, da bi nadomestile domače izdatke, ki bi jih v vsakem primeru načrtovale.

B. Programsko obdobje 2014–2020

1. Pet strukturnih skladov, ki jih urejajo skupna pravila

Pet evropskih strukturnih in investicijskih skladov v programskem obdobju 2014–2020, in sicer Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja ter Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo, je bilo urejenih s sklopom skupnih pravil, določenih v uredbi o skupnih določbah. Področja, za katera se lahko posamezni skladi uporabijo, in druge podrobnosti pa so bili določeni v uredbah o posameznih skladih. V uredbi o Evropskem socialnem skladu iz leta 2013 so tako določene naloge Evropskega socialnega sklada, vključno s področjem uporabe njegove podpore, posebnimi določbami in vrstami izdatkov, upravičenih do pomoči.

Proračun sklada je znašal 74 milijard EUR, iz njega pa so se v sedemletnem obdobju večletnega finančnega okvira 2014–2020 sofinancirali nacionalni ali regionalni operativni programi, ki so jih predlagale države članice, Komisija pa jih je s sklepom odobrila.

Poudarek je bil na naslednjih štirih tematskih ciljih:

• spodbujati trajnostno in kakovostno zaposlovanje ter podpirati mobilnost delovne sile;
• spodbujati socialno vključevanje ter boj proti revščini in diskriminaciji;
• vlagati v izobraževanje, usposabljanje in poklicno usposabljanje za znanja in spretnosti ter vseživljenjsko učenje;
• izboljšati institucionalne zmogljivosti javnih organov in deležnikov ter učinkovita javna uprava.

Vloga Evropskega socialnega sklada se je v obdobju 2014–2020 povečala, saj je bila uvedena pravno zavezujoča obveznost, da se mu dodeli vsaj 23,1 % vseh kohezijskih sredstev. S pomočjo sklada je v tem obdobju vsako leto približno 10 milijonov ljudi našlo zaposlitev ali izboljšalo svoja znanja in spretnosti, da so lahko nato kasneje našli zaposlitev.

2. Evropski socialni sklad in pobuda za zaposlovanje mladih

Uredba o ESS vključuje pobudo za zaposlovanje mladih. V obdobju 2021–2027 podpira zaposlovanje mladih v državah članicah s proračunom v višini 11 milijard EUR. Financira se iz treh virov, in sicer nacionalnih dodelitev Evropskemu socialnemu skladu, posebnega proračuna EU in nacionalnega sofinanciranja dela Evropskega socialnega sklada. Osredotoča se na NEET (Not in Education, Employment or Training): mlade, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.

3. Covid-19 in invazija na Ukrajino

Komisija je začela aprila 2020 izvajati dva svežnja, in sicer naložbeno pobudo v odziv na koronavirus (CRII) in naložbeno pobudo v odziv na koronavirus plus (CRII+), da bi v odziv na krizo mobilizirala strukturne sklade EU. Parlament in Svet sta predloga hitro sprejela. Z njima sicer niso bila zagotovljena nova finančna sredstva EU, sta pa omogočila prožnost, da se obstoječa neporabljena sredstva preusmerijo in porabijo tam, kjer so najbolj potrebna. V obdobju 2020–2021 je bilo sicer mogoče sofinanciranje povečati do 100 %. Komisija je maja 2020 sprejela nadaljnje ukrepe na podlagi predloga pobude REACT-EU (pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope), iz katerega je bilo prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim zagotovljenih 50,6 milijarde EUR dodatnih naložb, pri čemer je bilo za Evropski socialni sklad namenjenih 19,45 milijarde EUR. Države članice so morale ta sredstva porabiti do konca leta 2023. Evropski socialni sklad je imel zelo pomembno vlogo pri takojšnjem odzivu na krizo zaradi covida-19, saj je bil uporabljen za podporo socialnim storitvam, ohranjanje delovnih mest v prizadetih sektorjih, vključno s shemami skrajšanega delovnega časa, zaščito ranljivih skupin ter financiranje plač zdravstvenega osebja, opreme IT in osebne zaščitne opreme.

S svežnjema kohezijskih ukrepov za begunce v Evropi (CARE) in CARE 2, ki sta se začela izvajati aprila 2022, je bila uvedena dodatna prožnost pri kohezijski politiki za obdobje 2014–2020, saj je bilo treba obravnavati migracijske izzive, ki so se pojavili, ker je Rusija februarja 2022 izvedla vojaško invazijo na Ukrajino.

C. Programsko obdobje 2021–2027

1. Uredba o skupnih določbah za obdobje 2021–2027

Komisija je 29. maja 2018 objavila predlog uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027. Ta uredba je bila 14. januarja 2020 spremenjena s predlogom Komisije, da bi vključevala Sklad za pravični prehod, po izbruhu pandemije covida-19 pa so bile 28. maja 2020 predlagane dodatne spremembe. Parlament in Svet sta uredbo o skupnih določbah sprejela junija 2021, in sicer v drugi obravnavi.

Uredba o skupnih določbah določa finančna pravila in skupne določbe za osem skladov v okviru deljenega upravljanja, vključno z ESS+, ESRR, Kohezijskim skladom in SPP. Uredba o skupnih določbah pa se ne uporablja za sklop Evropskega socialnega sklada plus za zaposlovanje in socialne inovacije, saj se ta izvaja z neposrednim in posrednim upravljanjem.

2. Evropski socialni sklad plus

Komisija je 2. maja 2018 predstavila predlog za večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, ki je vključeval tudi predlog za prenovljeni Evropski socialni sklad plus s proračunom v višini 101 milijarde EUR. Pod okriljem Evropskega socialnega sklada plus naj bi bili združeni Evropski socialni sklad, pobuda za zaposlovanje mladih, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, program EU za zaposlovanje in socialne inovacije in program EU za zdravje. V okviru krize zaradi covida-19 je Komisija napovedala nov, ločen zdravstveni program, uveden v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, in sicer program EU za zdravje, zato spremenjeni predlog uredbe o ESS+, objavljen 28. maja 2020, zdravstvenega programa ni vključil v svoje področje uporabe. Parlament in Svet sta besedilo odobrila v drugi obravnavi, končni akt o ustanovitvi ESS+ pa je bil podpisan 24. junija 2021. Skupni proračun za Evropski socialni sklad plus znaša skoraj 99,3 milijarde EUR.

Posebni cilji Evropskega socialnega sklada plus so med drugim:

• podpirati zaposlovanje, mobilnost delovne sile, izobraževanje in socialno vključevanje, tudi tako, da je v pomoč pri izkoreninjenju revščine, in posledično prispevati k evropskemu stebru socialnih pravic;
• podpirati ustvarjanje delovnih mest pri digitalnem in zelenem prehodu z izboljšanjem sistemov izobraževanja in usposabljanja, zlasti z razvojem znanj in spretnosti za ključne omogočitvene tehnologije in industrijski prehod;
• podpirati začasne ukrepe v izjemnih ali neobičajnih okoliščinah (npr. financirati sheme skrajšanega delovnega časa, ne da bi jih bilo treba kombinirati z aktivnimi ukrepi, ali zagotavljati dostop do zdravstvenega varstva, tudi osebam, ki niso neposredno socialno in ekonomsko ogrožene).

Določbe o Evropskem socialnem skladu plus zajemajo naslednje ukrepe:

• vse države članice morajo v svojih programih za porabo sredstev obravnavati problem brezposelnosti mladih. V državah članicah, v katerih je število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, nad povprečjem EU, bo 12,5 % sredstev sklada porabljenih za boj proti brezposelnosti mladih;
• vsaj 25 % njegovega proračuna je treba porabiti za spodbujanje socialne vključenosti, tudi z vključevanjem državljanov tretjih držav;
• vsaj 3 % njegovega proračuna je treba porabiti za pomoč v hrani in osnovno materialno pomoč najbolj ogroženim;
• vse države članice morajo dodeliti ustrezen znesek svojih sredstev Evropskega socialnega sklada plus za ciljno usmerjene ukrepe za boj proti revščini otrok in tako izvajati evropsko jamstvo za otroke. Države članice, v katerih je stopnja revščine otrok nad povprečjem EU, morajo za reševanje tega problema uporabiti vsaj 5 % svojih sredstev Evropskega socialnega sklada plus;
• ustrezna finančna sredstva je treba dodeliti tudi za krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in civilne družbe v državah članicah ter vsaj 0,25 % sredstev sklada, ko se to zahteva v priporočilih za posamezne države;
• vse operacije bi bilo treba izbrati in izvajati v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.

Vsaka država članica mora za pridobitev sredstev kohezijske politike pripraviti sporazum o partnerstvu. To je dokument za načrtovanje naložb, v katerem so določeni načrti nacionalnih organov za uporabo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada plus, Kohezijskega sklada, Sklada za pravični prehod in Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo. V njem so navedeni okvirni letni zneski dodeljenih finančnih sredstev za posamezni program.

Sozakonodajalca sta 18. septembra 2025 v okviru vmesnega pregleda kohezijske politike za leto 2025 spremenila Uredbo (EU) 2021/1057 o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus z novo uredbo za spoprijemanje s strateškimi izzivi (Uredba (EU) 2025/1913). Nova uredba vključuje nove prednostne naloge, ki jih zajema Evropski socialni sklad plus, vključno z obrambnimi zmogljivostmi, razogljičenjem industrije in podporo regijam, ki mejijo na Rusijo, Belorusijo in Ukrajino.

Komisija je novembra 2025 začela izvajati pilotni projekt za svojo vodilno pobudo „evropsko jamstvo za spretnosti“, katere cilj je podpreti delavce, ki jim grozi brezposelnost, pri prehodu v zaposlitev v strateških sektorjih. To se financira iz ESS+.

D. Programsko obdobje 2028–2034

Komisija je 16. julija 2025 predstavila predlog za Evropski socialni sklad (ESS) kot del večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034. V predlogu se osredotoča na socialne inovacije, demografski prehod in odpravljanje materialne prikrajšanosti. Deloval bo skupaj z novimi načrti za nacionalna in regionalna partnerstva v podporo politiki zaposlovanja in socialni politiki. V novem predlogu proračuna je navedeno, da bi bilo treba namesto posebnih namenskih sredstev za ESS vsaj 14 % načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva nameniti socialnim odhodkom. Sozakonodajalca (Evropski parlament in Svet) ta predlog trenutno preučujeta.

1. Instrumenti za vključevanje na trg dela, ki dopolnjujejo Evropski socialni sklad plus

V okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 je bil ustanovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (ESPG) za podporo delavcem, odpuščenim zaradi strukturnih sprememb v svetovni trgovini, ki so povezane z globalizacijo. Medtem ko se Evropski socialni sklad plus osredotoča na dolgoročne cilje, da bi ljudje obdržali delo ali da bi se ponovno vključili na trg dela, pa se Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji za omejeno časovno obdobje odziva na posebne nujne primere, kot so množična odpuščanja.

Uredba o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji iz leta 2006 je bila leta 2011 v odziv na gospodarsko in finančno krizo iz leta 2008 začasno spremenjena, da bi se lahko s stopnjami sofinanciranja med 50 % in 65 % odzvali na odpuščanja, do katerih je prišlo zaradi navedene krize. Ta sprememba je bila prenesena tudi v uredbo iz leta 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji za obdobje 2014–2020, tako da so bile dodane nove okoliščine, v katerih se lahko nudi podpora iz njega. Področje uporabe je bilo za isto obdobje razširjeno na samozaposlene, začasne delavce in delavce, zaposlene za določen čas. Uredba o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji je bila leta 2019 spremenjena, da bi lahko pomagali delavcem in samozaposlenim v Uniji, ki bi zaradi morebitnega trdega brexita (tj. če bi Združeno kraljestvo iz EU izstopilo brez sporazuma) izgubili zaposlitev.

Z revidiranim Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji za obdobje po letu 2020, ki ga je maja 2018 predlagala Komisija, je bil uveden najvišji letni znesek 200 milijonov EUR zunaj zgornjih meja večletnega finančnega okvira. S predlogom je bilo področje uporabe razširjeno na delavce, ki izgubijo zaposlitev zaradi prestrukturiranja, povezanega z digitalnim in/ali zelenim prehodom, prag za aktiviranje sklada pa je bil v njem s 500 znižan na 250 presežnih delavcev, v končni različici akta pa je bil znižan celo na 200 presežnih delavcev. Komisija je maja 2020 v okviru načrta okrevanja za Evropo predlagala, naj se najvišji letni znesek iz sklada poveča. Parlament in Svet sta besedilo odobrila v drugi obravnavi, končni akt o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji pa je bil podpisan aprila naslednje leto. Za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil za obdobje 2021–2027 prvotno predviden letni proračun v višini 210 milijonov EUR, v skladu z revidirano uredbo o večletnem finančnem okviru pa je bil nato z letom 2024 zmanjšan na 35 milijonov EUR. Evropska komisija je aprila 2025 pripravila nadaljnji predlog za spremembo Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Na ta način želi nuditi podporo ne le presežnim delavcem, temveč tudi delavcem, katerih delovno mesto bo neizbežno postalo presežno v podjetjih v postopku prestrukturiranja. Predlog vključuje tudi nekatere spremembe postopka za mobilizacijo gospodarske podpore. O njem se trenutno pogajata sozakonodajalca, vendar je bil v začetku leta 2026 dosežen politični dogovor o širšem ESPG, ki bo podpiral delavce.

Vloga Evropskega parlamenta

Evropski parlament je imel z leti vse večji vpliv na Evropski socialni sklad. Po Maastrichtski pogodbi je moral odobriti splošne določbe o skladih. Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe se splošna pravila sprejemajo v skladu z rednim zakonodajnim postopkom. Parlament meni, da je ta sklad najpomembnejši instrument Unije za boj proti brezposelnosti, zato se je vedno zavzemal za njegovo učinkovito delovanje in je pozival k poenostavitvi zakonodaje in postopkov, da bi se izboljšali učinkovitost in kakovost pomoči iz sklada.

Področje uporabe sklada je Parlament postopoma razširil, da je vključil prizadevanja za odpravo neenakosti med spoloma, diskriminacije in socialne izključenosti prek zagotavljanja lažjega dostopa do zaposlitve za ranljive skupine. Podprl je predlog Komisije o prispevku sklada k reševanju gospodarske krize in v resoluciji izoktobra 2010 o prihodnosti ESS pozval h krepitvi Evropskega socialnega sklada kot glavnega gonila za izvajanje ciljev strategije Evropa 2020.

Po zaslugi Parlamenta so sredstva sklada v programskem obdobju 2014–2020 znašala 23,1 % vseh kohezijskih sredstev EU, poleg tega pa je morala vsaka država članica 20 % sredstev, dodeljenih iz tega sklada, nameniti socialnemu vključevanju.

Parlament je v resoluciji o beguncih iz julija 2016 pozval, naj bo Evropski socialni sklad na voljo za ukrepe za lažje vključevanje beguncev na trge dela EU, pri čemer je poklicno vključevanje opredelil kot odskočno desko za socialno vključevanje. Komisija je te pomisleke upoštevala v svojem predlogu Evropskega socialnega sklada plus za programsko obdobje 2021–2027, tako da je v sklopu ciljev sklada dodala poseben sklic na migrante in njihovo vključevanje na trg dela.

Poleg tega so spremembe, ki jih je Parlament vložil v zvezi z Evropskim socialnim skladom plus za obdobje 2021–2027, vključevale namenitev več sredstev specifično za pomoč v hrani in materialno pomoč, ustrezno financiranje za krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev in zaščitne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da se pri projektih, ki se financirajo s sredstvi EU, v celoti spoštujejo temeljne pravice.

Parlament je v svoji resoluciji iz marca 2025 o Evropskem socialnem skladu plus po letu 2027 pozval k močnemu, okrepljenemu in ločenemu Evropskemu socialnemu skladu plus v programskem obdobju 2028–2034 z bistvenim in utemeljenim povečanjem proračuna ESS+. Ista zahteva se pojavi v več resolucijah na podlagi predloga Komisije za novi večletni proračun, na primer v resoluciji iz marca 2026 o evropskem semestru. Odbor Parlamenta za proračun trenutno razpravlja o vmesnem poročilu o predlogu večletnega finančnega okvira za obdobje 2028–2034. Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je v mnenju o vmesnem poročilu o predlogu večletnega finančnega okvira izrazil zaskrbljenost zaradi realnega zmanjšanja socialnih izdatkov, ponovno pozval k samostojnemu ESS+ in pozval k povečanju proračuna za ta sklad. Parlament tudi poziva države članice, naj vsaj 15 % svojih sredstev iz sklada ESS+ namenijo ciljno usmerjenim ukrepom za kakovostno zaposlovanje mladih in poklicno izobraževanje.

To poglavje kratkega vodnika je pripravil tematski sektor Evropskega parlamenta za promet, zaposlovanje in socialne zadeve. Za več informacij o tej temi obiščite spletišče Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.

 

Cecilia NAVARRA

04-2026