Akt o čipih 2.0

Zakaj potrebujemo akt o čipih 2.0?

Polprevodniki so del širših prizadevanj EU za krepitev tehnološke suverenosti. So ključni dejavniki, ki omogočajo ambicije Evrope, da postane celina umetne inteligence, in poganjajo naslednjo generacijo tehnologij, ki bodo opredelile evropsko konkurenčnost: Umetnointeligenčne aplikacije, infrastruktura v oblaku, droni, povezana vozila, industrijska robotika... 

Akt o čipih 2.0 bo dopolnjeval druge nove pobude, vključno z aktom o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence ter odprtokodno strategijo, da bi prispeval h konkurenčnejšemu, varnejšemu in odpornejšemu evropskemu digitalnemu gospodarstvu.

Prvotni akt o čipih je zaznamoval prvi usklajeni odziv EU na kritične ranljivosti v svetovni oskrbovalni verigi polprevodnikov. Pomagal je mobilizirati več kot 52 milijard evrov javnih in zasebnih naložb, ustvaril približno 46 000 neposrednih in posrednih delovnih mest ter okrepil evropske raziskovalne in inovacijske zmogljivosti na področju polprevodnikov.

Kljub temu napredku je EU na ključnih področjih, kot sta napredna proizvodnja čipov ali zasnova polprevodnikov, še vedno odvisna od tretjih držav.

Hitro se razvija tudi svetovni trg polprevodnikov. Do leta 2030 naj bi dosegla 1,37 bilijona evrov, pri čemer bodo komponente, povezane z umetno inteligenco, prispevale približno 70 % te rasti. Namen akta o čipih 2.0 je zagotoviti, da bo Evropa izkoristila večji delež te priložnosti, hkrati pa okrepiti področja, na katerih smo že uspešni.

Glavni cilji akta o čipih 2.0

1. Izboljšanje pogojev za naložbe in konkurenčnost

• krepitev raziskav, inovacij ter razvoja znanj in spretnosti v celotnem polprevodniškem ekosistemu;
• pospešitev postopkov izdaje dovoljenj z odobritvami v največ 12 mesecih;
• uvedba „velikih izzivov“ v podporo industrijskemu razvoju čipov, ki so ključnega pomena za EU, kot so čipi umetne inteligence;
• Krepitev sodelovanja z mednarodnimi partnerji prek strateških partnerstev na področju polprevodnikov.

2. Spodbujanje povpraševanja in uporabe v industriji

• krepitev povezav med proizvajalci čipov in povpraševanjem uporabniških industrij;
• vzpostavitev pospeševalnikov povpraševanja za zagotovitev, da so novi polprevodniški izdelki usklajeni s potrebami industrije in hitreje dosežejo trg;
• zagotavljanje, da so javna naročila na kritičnih področjih osredotočena na ustvarjanje dodane vrednosti EU z gospodarsko rastjo, delovnimi mesti ter znanji in spretnostmi v Uniji;
• povečanje uporabe javnega naročanja inovativnih rešitev za povečanje povpraševanja, zlasti za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi s sedežem v Evropi ter njihove tehnologije;
• Ustvarjanje sinergij z aktom o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence, da bi izkoristili povpraševanje po evropskih čipih, ki izhaja iz rasti sektorjev, kot so podatkovni centri, ponudniki storitev v oblaku in gigatovarne umetne inteligence.

3. Krepitev ukrepov na strani ponudbe

• omogočanje financiranja državne pomoči za projekte „prvi na vrsti“, ki še niso prisotni v Uniji, za celotno vrednostno verigo polprevodnikov, od surovin do embalaže;
• določitev strateških projektov za sprostitev sredstev EU ter sovlaganje z državami članicami in industrijo v projekte strateškega pomena in dodane vrednosti za EU;
• Ustvarjanje okvirnih pogojev na regionalni ravni za privabljanje naložb v polprevodnike in spodbujanje regij, ki to počnejo, z novim znakom „regije odličnosti za polprevodnike“.

4. Povečanje odpornosti in zmanjšanje odvisnosti

• vzpostavitev platforme za dobavno verigo polprevodnikov med podjetji za podporo naši industriji pri proaktivnem izboljševanju njene odpornosti na motnje v oskrbi;
• nadaljnja podpora sektorjem, ki so večkrat izpostavljeni tveganjem, s smernicami za izvajanje ocen tveganja in ukrepov za zmanjšanje tveganja;
• Zmanjšanje prevelikega zanašanja na zunanje dobavitelje za kritične polprevodniške tehnologije.