Dostopnost stavb 

Evropski parlament je trdno zavezan, da bo vsem uporabnikom, tako poslancem in osebju kot obiskovalcem, zagotovil dostopno fizično okolje in kar največjo neodvisnost pri uporabi vseh stavb.

Evropska unija je leta 2010 ratificirala Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov. To je bilo izhodišče ambicioznega programa za boljšo dostopnost stavb Evropskega parlamenta.

Med letoma 2015 in 2019 je tako v vseh svojih stavbah opravil revizijo dostopnosti. Ta se je na splošno izkazala za zelo dobro, ponekod pa so še vedno možne izboljšave, da se omogoči neodvisna uporaba stavb.

Pokazalo se je tudi, da bi bil za stavbe Evropskega parlamenta potreben usklajen standard dostopnosti, s čimer bi zagotovili enako obravnavo vseh uporabnikov v vseh treh krajih dela.

Evropski parlament je leta 2023 sprejel politiko fizične dostopnosti. Je prva institucija EU, ki je zasnovala celovito in skrbno opredeljeno politiko na tem področju.

Njen osrednji namen je postaviti enotna merila dostopnosti, s katerimi bi se presegle razlike v zakonodaji posameznih držav članic, tako da bi jo bilo mogoče usklajeno izvajati v vseh prostorih Parlamenta.

Ponuja tudi vrsto ukrepov za čim lažje vzdržno in skladno izvajanje skupnega standarda dostopnosti pri vseh prihodnjih večjih projektih prenove, nakupov in gradenj.

Ker bodo vidiki dostopnosti pri prihodnjih gradbenih projektih vključeni že v pripravljalni fazi, bo mogoče dobro in vzdržno načrtovati in upravljati vire. Zaradi tega ne bo prihajalo do nepotrebnih stroškov v poznejših fazah, ko bi bilo treba odpravljati pomanjkljivosti pri zasnovi stavb za nazaj.