Južna Azija

Južna Azija ima kot del širše indijsko-pacifiške regije bistven geostrateški pomen za EU, obenem pa se spopada z velikimi izzivi. Indijsko-pacifiška regija se hitro razvija in postaja najpomembnejša geostrateška regija, v kateri živi več kot 50 % svetovnega prebivalstva. Evropska unija je septembra 2021 sprejela strategijo za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji, da bi povečala svojo navzočnost v tej regiji, vzpostavila partnerstva in okrepila mednarodni red, ki temelji na pravilih. Ker so geostrateški pritiski čedalje večji, Unija v okviru strateške avtonomije prilagaja svoje sedanje instrumente. V svojem strateškem kompasu za varnost in obrambo, ki ga je Svet uradno odobril marca 2022, spodbuja odprto in na pravilih temelječo regionalno varnostno strukturo, vključno z varnimi pomorskimi potmi, krepitvijo zmogljivosti in večjo pomorsko prisotnostjo v indijsko-pacifiški regiji. Unija kot pomembna gospodarska akterka ter donatorka razvojne in druge pomoči utrjuje vezi z državami južne Azije. Prizadeva si spodbujati vzpostavljanje institucij, demokracije, dobrega upravljanja in človekovih pravic. Z zaskrbljenostjo tudi spremlja varnostna vprašanja, kot so razmere v Kašmirju in Afganistanu, pomorska varnost in terorizem. Evropski parlament podpira sodelovanje in pomoč EU v južni Aziji, vključno s ciljno usmerjeno podporo za najranljivejše skupine prebivalstva.

To poglavje obravnava območje južne Azije. Glej še poglavji o vzhodni Aziji (5.6.8) in jugovzhodni Aziji (5.6.9).

Pravna podlaga

• Naslov V (zunanje delovanje EU) Pogodbe o Evropski uniji,
• členi 206 in 207 (trgovina) ter od 216 do 219 (mednarodni sporazumi) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju (dvostranski odnosi)

Združenje za regionalno sodelovanje v južni Aziji

Unija spodbuja regionalno povezovanje in podpira Združenje za regionalno sodelovanje v južni Aziji (SAARC), ki ga sestavljajo Afganistan, Bangladeš, Butan, Indija, Maldivi, Nepal, Pakistan in Šrilanka, status opazovalke pa imajo EU, Kitajska, Iran, Japonska, Južna Koreja, Mavricij, Mjanmar in ZDA. Zaradi notranjih nesoglasij, zlasti med Indijo in Pakistanom, je delovanje združenja zastalo. Združenje je sicer doseglo napredek pri reševanju regionalnih vprašanj, vključno z gospodarskim sodelovanjem in humanitarnimi krizami. Vendar so izzivi, kot so strukturne pomanjkljivosti in gospodarske razlike med državami članicami, še vedno prisotni.

Razvojno sodelovanje med EU in južnoazijskimi državami zajema finančno in tehnično pomoč ter gospodarsko sodelovanje. Med prednostnimi nalogami so regionalna stabilnost, zmanjševanje revščine, človekove pravice, trajnostni razvoj, dobro upravljanje in pravice delavcev. Namen sodelovanja med EU in Združenjem za regionalno sodelovanje v južni Aziji je spodbujati usklajevanje standardov, olajšati trgovino in ozaveščati o koristih regionalnega sodelovanja. Nedavne pobude so bile osredotočene na blažitev podnebnih sprememb in digitalno preobrazbo. EU in združenje sta leta 2024 začela izvajati skupni program, da bi izboljšala regionalno povezljivost in spodbujala trajnostno energijo.

Indija

Novembra 2004 je bilo na petem vrhu EU-Indija vzpostavljeno strateško partnerstvo med EU in Indijo, ki spodbuja politični dialog in sodelovanje, razvoj gospodarskih odnosov, trgovino in naložbe ter krepitev izmenjav med ljudmi.

Unija je leta 2023 utrdila svoj položaj največje trgovinske partnerice Indije, saj je blagovna menjava dosegla 124 milijard EUR, kar predstavlja 12,2 % celotne indijske trgovine. Tako je po obsegu trgovine z Indijo pred Združenimi državami Amerike (10,8 %) in Kitajsko (10,5 %). Leta 2023 je trgovina s storitvami med partnericama dosegla 50,8 milijarde EUR, kar je znatno več kot leta 2020, ko je znašala 30,4 milijarde EUR. Indija je bila leta 2023 deveta največja trgovinska partnerica Unije, saj je predstavljala 2,2 % njene celotne blagovne menjave.

Unija je največja tuja vlagateljica v Indiji, pri čemer so se tokovi tujih naložb v državo v zadnjem desetletju povečali z 8 % na 18 %. V državi deluje približno 6000 evropskih podjetij, ki v številnih sektorjih neposredno ustvarjajo 1,7 milijona delovnih mest, posredno pa 5 milijonov. Indija je zdaj upravičena do enostranskih preferencialnih tarif iz splošne sheme preferencialov EU (GSP), ki enostranske trgovinske preferenciale pogojuje s spoštovanjem človekovih pravic in pravic delavcev. Ker je več sektorjev izstopilo iz te sheme, je bilo leta 2023 do preferencialov upravičenih 21 % celotnega uvoza EU iz Indije. Delež, ki ga ima Indija v svetovni proizvodnji in trgovini z Unijo, je v primerjavi z njenim potencialom še vedno razmeroma majhen. Visoke tarife v Indiji in okoljski predpisi Unije, kot je mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, še naprej ovirajo nadaljnjo širitev trgovine.

Indija je v zadnjih letih vse bolj dejavna na mednarodnem prizorišču. Čedalje bolj se zavzema za izboljšanje svojih trgovinskih odnosov z EU, ki jih trenutno večinoma urejajo pravila Svetovne trgovinske organizacije (STO). Področja, ki so trenutno pomembna za trgovinske odnose med EU in Indijo, so kmetijstvo, storitve, digitalna trgovina, patentno varstvo, okolje in pravice delavcev. Indija je marca 2024 z Evropskim združenjem za prosto trgovino (EFTA) podpisala trgovinski sporazum v vrednosti 100 milijard USD (91 milijard EUR), s katerim bodo v zameno za naložbe v obdobju 15 let odpravljene strožje tarife za industrijske izdelke.

Indija in EU sta se leta 2020 dogovorili o časovnem načrtu do leta 2025, ki služi kot skupni okvir za usmerjanje skupnih ukrepov. Junija 2022 sta se dogovorili, da bosta še naprej razvijali strateško partnerstvo, in sicer bosta obnovili pogajanja o sporazumu o prosti trgovini ter začeli pogajanja o sporazumu o zaščiti naložb in sporazumu o geografskih označbah.

Do marca 2025 je bilo zaključenih deset krogov pogajanj, vendar nekatera vprašanja, ki se nanašajo na trajnostne ukrepe, razvoj čiste energije, javno naročanje in človekove pravice, ostajajo nerešena.

Maja 2021 je bilo vzpostavljeno partnerstvo za povezljivost med EU in Indijo. Junija 2023 je potekala konferenca o povezljivosti med Indijo in EU, da bi opredelili konkretne projekte povezljivosti. Indija je avgusta 2023 sprejela zakon o varstvu digitalnih osebnih podatkov.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in indijski predsednik vlade Narendra Modi sta na srečanju aprila 2022 napovedala ustanovitev Sveta za trgovino in tehnologijo med EU in Indijo. Februarja 2023 sta z ustanovitvijo tega sveta svoje odnose še okrepili. Marca 2024 je potekala konferenca voditeljev EU in Indije, na kateri so se udeleženci posvetili predvsem avtomobilskemu in zdravstvenemu sektorju ter medicinski opremi.

Februarja 2025 je Komisija pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen prvič uradno obiskala Indijo, da bi se srečala s predsednikom vlade Narendro Modijem in indijsko vlado. Med obiskom sta se Indija in EU zavezali, da bosta svoje partnerstvo dvignili na višjo raven, nadaljevali pogajanja o sporazumu o prosti trgovini, poglobili sodelovanje v okviru Sveta za trgovino in tehnologijo ter preučili varnostno in obrambno partnerstvo. Unija preučuje tudi možnost obrambnih partnerstev z Indijo v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in morebitna pogajanja za sporazum o varnosti podatkov. Partnerstvo med Indijo in EU bo osredotočeno tudi na sodelovanje na področju varnosti in konkretne infrastrukturne projekte, kot je gospodarski koridor med Indijo, Bližnjim vzhodom in Evropo. Ključni sektorji sodelovanja zajemajo elektroniko, polprevodnike, telekomunikacije, inženirstvo in farmacevtske izdelke, poseben poudarek pa bo na ohranjanju dobavnih verig. Obe strani sodelujeta tudi na področju umetne inteligence, kvantnega računalništva, vesoljske tehnologije in tehnologije 6G.

Sodelovanje med Indijo in EU se v okviru programa Obzorje Evropa (2021–2027) krepi tudi na področju znanosti, tehnologije in inovacij. Indijska izobraževalna politika si trenutno prizadeva razviti več mednarodnih partnerstev z evropskimi univerzami, s katerimi bi sodelovali pri programih Obzorje Evropa.

Od 19. aprila do 1. junija 2024 so v Indiji potekale splošne volitve. Stranka Bharatija Džanata, ki jo vodi predsednik vlade Narendra Modi, je že tretjič zapored osvojila največ sedežev, vendar ni dosegla večine v spodnjem domu indijskega parlamenta (Lok Sabha). Namesto tega se morajo povezati s svojimi zavezniki iz Nacionalne demokratične zveze, da bi zagotovili 272 glasov, potrebnih za oblikovanje naslednje vlade. Medtem več kot dva ducata opozicijskih strank, med katerimi je tudi nekdaj prevladujoča Kongresna stranka, razpravljata o naslednjih korakih, potem ko je njihovo zavezništvo, tj. indijsko nacionalno razvojno vključujoče zavezništvo (INDIA), preseglo pričakovanja.

Indija kot najbolj poseljena država na svetu izvaja politične in gospodarske reforme, osredotočene na modernizacijo uprave, dobro upravljanje, boj proti korupciji s programoma demonetizacije in preglednosti, reševanje socialnih problemov, razvoj gospodarstva s pobudama „Izdelaj v Indiji“ in „Naložbe v Indijo“ ter uvedbo davka na blago in storitve za celotno državo. Indija je jedrska sila, tako kot njeni sosedi Pakistan in Kitajska, in se spopada z varnostnimi problemi, terorizmom in oboroženimi spopadi na mejah, zlasti s Pakistanom v avtonomni zvezni državi Džamu in Kašmir ter v manjšem obsegu s Kitajsko.

Indijski kastni sistem je ena od najstarejših svetovnih oblik razredne organizacije družbe, ki vzbuja skrb zaradi še vedno prisotne diskriminacije na osnovi kaste. Država je tudi etnično in jezikovno zelo raznolika, v številnih zveznih državah pa vlada napetost in se poroča o kršitvah človekovih pravic ter pravic žensk in otrok. Po podatkih Mednarodne organizacije dela (MOD) je delo otrok v Indiji še vedno resen problem, čeprav je predsednik vlade Narendra Modi odobril vrsto ukrepov, ki otrokom, mlajšim od 14 let, prepovedujejo opravljanje nevarnih zadolžitev, za delodajalce, ki kršijo zakon, pa predvideva stroge kazni.

V sedanjem 10. zakonodajnem obdobju Delegaciji Evropskega parlamenta za odnose z Indijo predseduje Angelika Niebler (PPE, Nemčija).

Parlament je julija 2022 sprejel resolucijo o prihodnjih trgovinskih odnosih in sodelovanju na področju naložb med EU in Indijo, v kateri je pozdravil prizadevanja za sklenitev ambicioznega, na vrednotah temelječega, uravnoteženega, celovitega in vzajemno koristnega trgovinskega sporazuma med državama. Pozdravil je tudi ustanovitev Sveta za trgovino in tehnologijo.

Julija 2023 je sprejel resolucijo o razmerah v indijski zvezni državi Manipur, v kateri je pozval k sprejetju vseh potrebnih ukrepov, da se zaustavi etnično in versko nasilje, zaščitijo vse verske manjšine in prepreči nadaljnje zaostrovanje razmer.

Odbor Parlamenta za mednarodno trgovino je Indijo obiskal aprila 2022, Pododbor za varnost in obrambo pa decembra 2023.

Kar zadeva medparlamentarni dialog, je decembra 2023 v New Delhiju potekalo 15. medparlamentarno srečanje med EU in Indijo. V središču razprav so bili stanje strateškega partnerstva, dvostranska trgovina, podnebne spremembe, regionalna vprašanja, civilna družba in stanje na področju človekovih pravic.

Parlament je januarja 2024 sprejel resolucijo o odnosih med EU in Indijo, v kateri je pozval k širjenju in poglabljanju odnosov med EU in Indijo kot strateškima partnericama, zlasti na ključnih področjih, kot so podnebne spremembe, digitalizacija, povezljivost, trgovina in naložbe, zunanja, varnostna in obrambna politika ter človekove pravice in pravna država.

Januarja 2025 je Indijo obiskal Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov. Tema razprav so bili ključni zakonodajni akti EU, ki se nanašajo na digitalne storitve, digitalne trge, umetno inteligenco, varnost proizvodov in varstvo potrošnikov.

Pakistan

Odnosi med EU in Pakistanom segajo v leto 1962 in trenutno temeljijo na sporazumu o sodelovanju iz leta 2004. Evropska unija kot pomembna donatorka razvojne in druge pomoči podpira spodbujanje demokracije in vzpostavljanje institucij v Pakistanu.

Pakistan v veliki meri uživa ugodnosti enostranskih trgovinskih preferencialov EU v okviru splošne sheme preferencialov plus (GSP+), ki je bila ponovno uvedena leta 2014. Kot del tega procesa Odbor Parlamenta za mednarodno trgovino spremlja izpolnjevanje zahtev GSP+. Status Pakistana v zvezi z GSP+ se lahko še spremeni, saj shema nalaga obveznosti, kot je spoštovanje človekovih pravic in verske svobode. Nadzorna misija EU je junija 2022 ocenila učinkovito izvajanje 27 mednarodnih konvencij, kar je obvezna zahteva, da bi Pakistan lahko ohranil status GSP+, ki je zanj zelo koristen. Odkar se je država leta 2014 pridružila shemi GSP+, so pakistanska podjetja povečala izvoz na trg Unije za 65 %. Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) sta novembra 2023 objavili skupno poročilo o oceni napredka osmih držav upravičenk do sheme GSP+, tudi Pakistana. V pripravi je nova uredba o GSP, njeno izvrševanje pa bo zahtevalo, da države upravičenke uradno zaprosijo za novo sprejeto shemo. V Islamabadu ta proces pozorno spremljajo.

Unija je bila leta 2023 še naprej druga največja trgovinska partnerica Pakistana, saj je predstavljala 15,3 % celotne pakistanske trgovine. Pakistan je bil istega leta 47. največji trgovinski partner Unije na področju blaga, saj je predstavljal 0,2 % njene trgovine.

Unija Pakistanu namenja zelo veliko razvojne in humanitarne pomoči. V okviru večletnega okvirnega programa za obdobje 2021–2027 je za partnerstva s Pakistanom za obdobje 2021–2024 dodelila 265 milijonov EUR nepovratnih sredstev. S tem financiranjem se podpirajo tri prednostna področja, in sicer zelena in vključujoča rast, človeški kapital in upravljanje. EU je začela izvajati tudi pobudo Ekipe Evropa, ki nosi naslov Boljša obnova z ustvarjanjem zelenih delovnih mest, njen cilj pa je spodbujati zeleno rast in povečati odpornost Pakistana na podnebne spremembe.

Evropska unija se zaveda izzivov, s katerimi se spopada Pakistan, ki je sprejel več kot tri milijone beguncev, in je pripravljena razmisliti o možnosti, da bi ponudila dodatno podporo, tudi za prostovoljno repatriacijo beguncev v Afganistan. Poleg tega je Svetovni program OZN za hrano leta 2023 pomagal več kot 180.000 ranljivim osebam iz sedmih okrožij province Sind, ki so jih prizadele poplave. To je bilo mogoče s prispevkom humanitarne pomoči EU.

Novembra 2024 je v Islamabadu potekalo 14. srečanje skupnega odbora EU in Pakistana, da bi ocenili strateški načrt sodelovanja in razširili sodelovanje. EU je priznala, da si Pakistan prizadeva za pomoč afganistanskim beguncem, Pakistan pa je izrazil zaskrbljenost zaradi Kašmirja in se zavzel za premirje v Gazi. Unija je ponovno poudarila, da je zavezana humanitarni pomoči, in potrdila svoje stališče glede Ukrajine.

Evropska unija in Pakistan sta se marca 2024 srečala v Islamabadu v okviru 9. političnega dialoga, na katerem sta razpravljala o najrazličnejših dogodkih na regionalni in svetovni ravni.

Pričakuje se, da se bo geostrateška vloga Pakistana v indijsko-pacifiški regiji še povečala, zlasti po tem, ko so talibani avgusta 2021 prevzeli oblast v Afganistanu. Stabilen, demokratičen in uspešen Pakistan je osrednjega pomena za EU, saj je pomemben sogovornik s talibani in glavno zatočišče za afganistanske begunce. Država si prizadeva spremeniti svojo podobo v mednarodni javnosti.

Pakistansko politiko nenehno pretresajo nemiri. Vojska je še vedno vključena v notranjo in zunanjo politiko ter ima široka pooblastila pri vprašanjih varnosti in boja proti terorizmu.

Februarja 2024 so ob poostrenih varnostnih ukrepih v državi potekale parlamentarne volitve. Za predsednika vlade je bil ponovno imenovan Mohamed Šehbaz Šarif, vodja Pakistanske muslimanske lige. Člani opozicijske stranke Tehrik e Insaf niso smeli kandidirati. Politične napetosti so še vedno velike. Vodja opozicijske stranke Imran Khan, ki je v zaporu, denimo trdi, da je njegova kazen nepravična in politično motivirana. Podporniki stranke še naprej protestirajo, vendar oblast ostaja v rokah Šarifove muslimanske lige, ki jo močno podpira pakistanska vojska.

Parlament je aprila 2021 sprejel resolucijo o pakistanskem zakonu o bogokletstvu, v kateri je Komisijo pozval, naj zaradi vse slabših razmer na področju človekovih pravic ponovno oceni, ali je država upravičena do sheme GSP+. Parlament spremlja ukrepe, ki sta jih Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje sprejeli, da bi obravnavali vprašanja človekovih pravic, vključno z zakoni o bogokletstvu, na podlagi katerih so izrečene stroge kazni, tudi smrtna kazen.

Marca 2022 je potekalo 13. medparlamentarno srečanje med EU in Pakistanom, na katerem sta strani razpravljali zlasti o političnih razmerah v Pakistanu, ruski invaziji na Ukrajino, trgovini, shemi GSP+ in človekovih pravicah. Udeleženci so sklenili, da je bistveno, da poslanci obeh strani ocenijo napredek ter zagotovijo parlamentarni nadzor in smernice v dvostranskih odnosih.

14. medparlamentarno srečanje med EU in Pakistanom je potekalo 14. aprila 2025 v Islamabadu.

Afganistan

Februarja 2017 je bil podpisan Sporazum o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med EU in Afganistanom, ki ga je Parlament potrdil marca 2019. Odnosi z Unijo so bili prilagojeni vojnim in povojnim razmeram, Afganistan pa je bil zaradi pomembnih prispevkov Parlamenta postopoma vključen v strategijo EU za srednjo Azijo.

Od maja 2021 so talibani hitro prevzeli nadzor nad Afganistanom, pri čemer so naleteli na minimalni odpor varnostnih sil. Do avgusta 2021 so zajeli Kabul, potem ko je predsednik Ghani pobegnil v Dubaj. Istega meseca sta ZDA in Nato dokončno umaknila vojaške enote z afganistanskega ozemlja, kar je sicer končalo vojno, ki je trajala dve desetletji, toda sprožilo humanitarno krizo. Septembra 2021 so talibani oblikovali začasno vlado, ki jo sestavljajo samo moški, in tako prelomili obljube o vključevalnosti. Od takrat hudo kršijo človekove pravice, zlasti žensk, deklet in manjšin.

Afganistan se je leta 2024 spopadal s hudo humanitarno krizo, saj je pomoč potrebovalo več kot 23,7 milijona ljudi. Te razmere so še poslabšale talibanske omejitve za ženske, ki vključujejo prepoved študija na univerzah in dela v nevladnih organizacijah ter odlok iz avgusta 2024, ki želi utišati glas žensk v javnosti. Te politike, vključno s togimi pravili oblačenja za ženske, imajo hude in življenjsko nevarne posledice. EU je obsodila ta dejanja, zahtevala, da talibani končajo stalne zlorabe, ter ponovno potrdila, da je zavezana podpori afganistanskim ženskam in dekletom. Povezave talibanov z Al Kaido in tako imenovano Islamsko državo so nejasne, država pa je razdeljena na mestne in podeželske skupnosti.

Afganistan se kot ena od držav, ki so najbolj odvisne od pomoči, spopada z vse večjo humanitarno katastrofo, zaradi katere polovica prebivalstva nima zagotovljenih osnovnih potreb, kot so hrana, voda in zdravila. Humanitarne razmere so se še poslabšale, saj je v državi več kot tri milijone notranje razseljenih oseb, v Pakistanu in Iranu pa je več kot dva milijona afganistanskih beguncev in prosilcev za azil. Odločitev administracije ZDA, da začasno ustavi delovanje svoje agencije za mednarodni razvoj (USAID), bo zagotovo poslabšala že tako težke humanitarne razmere v državi.

Afganistan je bil do talibanskega prevzema oblasti avgusta 2021 največji prejemnik razvojnega financiranja EU v Aziji. Vključen je bil tudi v shemo „Vse razen orožja“, ki je najugodnejša ureditev v okviru splošne sheme preferencialov EU. EU je Afganistanu za obdobje 2014–2020 dodelila 1,4 milijarde EUR. Na afganistanski konferenci o miru, blaginji in samozadostnosti, ki je potekala novembra 2020 v Ženevi, je obljubila 1,2 milijarde EUR za dolgoročno in nujno pomoč v obdobju 2021–2025. Unija se je od avgusta 2021 zavezala, da bo za podporo afganistanskemu prebivalstvu namenila do milijardo EUR, od tega bo 489 milijonov EUR porabljenih za humanitarno pomoč, 400 milijonov EUR pa za osnovne potrebe in sredstva za preživetje. Na konferenci OZN o Afganistanu, ki je potekala septembra 2021 v Ženevi, je bilo obljubljenih 1,2 milijarde USD, od tega so EU in njene države članice obljubile 677 milijonov USD.

Septembra 2021 so ministri in ministrice EU za zunanje zadeve sklenili, da talibanov ne bodo priznali, vendar so se dogovorili, da bodo z njimi sodelovali na podlagi pogojev, kot so boj proti terorizmu, spoštovanje človekovih pravic in oblikovanje vključujoče vlade. Ključna dejavnika sta bila tudi humanitarni dostop in omogočanje ljudem, da zapustijo Afganistan. Ministri in ministrice EU so februarja 2023 ponovili, da so zaskrbljeni, ker talibani izključujejo ženske in kršijo človekove pravice. Poudarili so tudi, da so zavezani miru, stabilnosti in podpori afganistanskemu ljudstvu.

Po tem, ko so se talibani vrnili na oblast, so spet uvedli omejitve za afganistanske ženske, vključno z zakoni, ki določajo, da ženske za dostop do javnih prostorov potrebujejo moškega skrbnika, in predpisujejo, kako naj se oblačijo. Nekatere javne univerze in šole so se leta 2022 ponovno odprle, vendar talibani niso izpolnili svoje zaveze, da bodo dekletom dovolili obiskovati srednjo šolo, kar je vplivalo na 1,1 milijona učenk. Zaradi vse večjih omejitev se je število žensk, ki so aktivne na trgu dela, od takrat zmanjšalo, potem ko se je v zadnjem desetletju povečalo s 15 % na 22 %. Talibani so ženskam prepovedali tudi, da delajo v nevladnih organizacijah, zaprli so kozmetične salone, zaradi česar je 60.000 žensk ostalo brez dela, in študentkam prepovedali študij v tujini. Julija 2024 so uradno sprejeli zakon o spodbujanju kreposti in preprečevanju greha. Ta pravni okvir kodificira, utrjuje in dopolnjuje diskriminatorne in zatiralske omejitve talibanov.

Unija je leta 2023 Afganistanu namenila 156,5 milijona EUR humanitarne pomoči. Na konferenci OZN o Afganistanu, ki je potekala februarja 2024 v Dohi, udeležencem ni uspelo doseči njenih glavnih ciljev, namreč začrtati poti za mednarodno sodelovanje z Afganistanom ter spodbuditi dialoga med talibani in svetovno skupnostjo o ključnih vprašanjih. Evropska unija je februarja 2024 prispevala 20,1 milijona EUR za Svetovni program OZN za hrano v Afganistanu, da bi se izboljšali prehranska varnost gospodinjstev in odpornost skupnosti.

Evropska unija je globoko zaskrbljena zaradi ponovne vzpostavitve islamskega emirata z radikalnim šeriatskim pravnim sistemom. To odpira resna vprašanja o prihodnjem sodelovanju EU z Afganistanom, ki bo odvisno od ohranitve dosežkov zadnjih 20 let. Posebno pozornost je treba nameniti morebitnemu povečanju mednarodnega terorizma in migracij. Parlament je od jeseni 2020 večkrat obsodil izbruhe nasilja ter v svoji resoluciji iz junija 2021 o razmerah v Afganistanu izrazil zaskrbljenost zaradi posledic umika vojaških enot in pozval, naj se sprejme celovita strategija za prihodnje sodelovanje EU z državo. Delegacija Evropskega parlamenta za odnose z Afganistanom je julija 2021, mesec dni pred talibanskim prevzemom oblasti, organizirala šesto medparlamentarno srečanje med EU in Afganistanom s predstavniki afganistanske narodne skupščine.

Odkar so talibani avgusta 2021 prevzeli oblast, Delegacija Parlamenta za odnose z Afganistanom izraža zaskrbljenost zaradi humanitarne, gospodarske in begunske krize, zaradi katere je treba vzpostaviti humanitarne koridorje in strateški pristop za celotno regijo, vključno s Pakistanom, Iranom in srednjo Azijo.

Parlament je februarja 2022 organiziral vrsto prireditev v okviru konference na visoki ravni o dnevih afganistanskih žensk, marca 2022 pa je bil ustanovljen forum afganistanskih voditeljic. Prvega virtualnega srečanja se je udeležilo skoraj 50 afganistanskih voditeljic, ki so se pridružile iz Afganistana in drugih delov sveta.

Parlament je aprila 2022 sprejel resolucijo o stanju na področju pravic žensk v Afganistanu. V njej je obsodil odločitev talibanov, da podaljšajo prepoved šolanja deklet, in obžaloval njihovo vztrajno željo, da bi ženske izbrisali iz javnega življenja.

Novembra 2022 je sprejel resolucijo o stanju človekovih pravic v Afganistanu, zlasti o slabšanju pravic žensk.

Aprila 2023 je ponovno sprejel resolucijo o spoštovanju človekovih pravic v Afganistanu, v kateri je izpostavil preganjanje na podlagi spola.

Oktobra 2023 je sprejel še eno resolucijo o razmerah na področju človekovih pravic, zlasti o preganjanju nekdanjih vladnih uslužbencev in pripadnikov afganistanskih nacionalnih varnostnih sil ter o napadih na organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic. Izrazil je tudi podporo temu, da dejanske oblasti odgovarjajo za svoja dejanja, ter podprl preiskavo, ki jo izvaja Mednarodno kazensko sodišče.

Parlament je marca 2024 sprejel resolucijo o represivnem okolju v Afganistanu, vključno z javnimi usmrtitvami in nasiljem nad ženskami, v kateri je pozval k polnemu spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin žensk in deklet.

Septembra 2024 je sprejel resolucijo, v kateri je kritiziral vse slabši položaj žensk v Afganistanu, ki je posledica tega, da talibani izvajajo zakon o spodbujanju kreposti in preprečevanju greha. Obsodil je uvedbo šeriatskega prava, izbris žensk in deklet iz javnega življenja ter nasilje, ki ga doživljajo, kot so prisilne poroke, spolni napadi in stroge kazni.

Bangladeš

Odnosi med EU in Bangladešem segajo v leto 1973. Sporazum o sodelovanju iz aprila 2001 zajema področja, kot so gospodarski razvoj, človekove pravice, dobro upravljanje in okolje. Kot ena od najmanj razvitih držav je Bangladeš vključen v shemo EU „Vse razen orožja“ – najugodnejšo ureditev v okviru splošne sheme preferencialov (GSP) EU. Bangladeš naj bi do leta 2026 izgubil status najmanj razvite države, po prehodnem obdobju pa bo nato izgubil tudi dostop do sheme „Vse razen orožja“.

Večletni okvirni program EU za obdobje 2021–2027 za Bangladeš je usklajen z bangladeškim osmim petletnim načrtom za obdobje 2020–2025.

Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je oktobra 2023 na forumu Global Gateway skupaj z nekdanjo bangladeško predsednico vlade Šejk Hasina začela pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju. Evropska unija, Evropska investicijska banka (EIB) in Bangladeš so podpisali sporazume v vrednosti 400 milijonov EUR za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, ki bodo prispevali k trajnostnemu zelenemu prehodu bangladeškega energetskega sektorja in Bangladešu pomagali doseči cilje blažitve glede podnebnih sprememb. EU je leta 2024 odložila pogajanja z Bangladešem glede sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, saj je bila zaskrbljena zaradi nekaterih politik in vprašanj človekovih pravic v državi.

Bangladeš je parlamentarna demokracija, kjer si oblast izmenjujeta dve stranki, in sicer Liga Avami in Bangladeška nacionalistična stranka. Je ena redkih držav, ki so dosegle razvojne cilje tisočletja. Delovne pravice in delovni pogoji pa so še vedno resen problem, zlasti v industrijskih conah za proizvodnjo tekstila v okolici Dake. Bruto domači proizvod (BDP) Bangladeša se je v letu 2022 zmanjšal zaradi krize po ruski invaziji na Ukrajino, zvišanja cen primarnih proizvodov in inflacije. Država je zato Mednarodni denarni sklad (MDS) zaprosila za finančno pomoč. Čeprav se je izvoz oblačil iz Bangladeša v zadnjih letih precej povečal, so nesreče in požari v tovarnah in na drugih delovnih mestih kar pogosti. V zadnjem desetletju so zahtevali življenja kar 1310 delavcev, 3883 delavcev pa je bilo ranjenih.

Potem ko je predsednica vlade Šejk Hasina zavrnila zahteve opozicije (Bangladeške nacionalistične stranke), da bi nevtralna začasna vlada izvedla javnomnenjsko raziskavo za volitve januarja 2024, je ta stranka bojkotirala volitve. Zaradi tega so januarja 2024 Liga Avami in njeni zavezniki dobili 225 od 300 sedežev v parlamentu, Šejk Hasina pa bo na tej funkciji ostala še nadaljnjih pet let.

Odločitev vlade Šejk Hasina, ki se je nanašala na kvote pri zaposlovanju v javnem sektorju, je julija 2024 sprožila prodemokratično vstajo. Gibanje se je okrepilo po sodbi vrhovnega sodišča iz junija 2024, s katero je bila odločitev vlade razglašena za neveljavno. Začela se je t. i. julijska revolucija, ki je privedla do pokola protestnikov, večinoma študentov. Predsednica vlade Šejk Hasina je bila prisiljena odstopiti in se zateči v Indijo. Ustanovljena je bila začasna vlada pod vodstvom Nobelovega nagrajenca Mohameda Junusa. Ustanovitev Nacionalne državljanske stranke, tj. prve stranke v Bangladešu, ki jo vodijo študentje, je bila prelomnica v političnem dogajanju v državi. Na državnem političnem prizorišču od takrat prevladujejo različna stališča o utrjevanju demokracije v Bangladešu in uvedbi volilnih reform. Tradicionalne politične stranke, kot je Bangladeška nacionalistična stranka, se zavzemajo za organizacijo predčasnih volitev. Še naprej pritiskajo na začasno vlado Mohameda Junusa, naj do konca leta skliče državne volitve. Vodja Nacionalne državljanske stranke Nahid Islam je v neposrednem soočenju z nacionalistično stranko podvomil, da je volitve mogoče izvesti leta 2025, saj se zahtevajo državne reforme (tudi ustavne), prisotni pa so tudi varnostni pomisleki zaradi že obstoječih političnih in socialnih nemirov v državi.

Od avgusta 2017 je v Bangladeš pred preganjanjem v Mjanmaru pribežalo več kot 800.000 beguncev iz ljudstva Rohinga. EU pozorno spremlja begunsko krizo ljudstva Rohinga in je izplačala več kot polovico sredstev, zbranih po donatorski konferenci OZN oktobra 2017 in v naslednjih letih, predvsem za podporo rohinškim beguncem v begunskih taboriščih v mestu Cox’s Bazar. Bangladeška vlada si prizadeva za repatriacijo ljudstva Rohinga, vendar njihovo vrnitev ovirajo razmere v Mjanmaru.

EU je novembra 2023 zaradi čedalje slabših humanitarnih razmer sprostila 10,5 milijona EUR humanitarne pomoči rohinškim beguncem in njihovim gostiteljskim skupnostim, ki živijo v Bangladešu. Januarja 2024 je zaradi požara v enem od begunskih taborišč sprostila 300.000 EUR za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Leta 2025 je v Bangladešu še vedno več kot 800.000 pripadnikov ljudstva Rohinga. Unija je marca 2025 začela izvajati projekt v vrednosti 2 milijonov EUR, da bi pomagala približno 8000 ljudem, ki jih je prizadela vstaja julija in avgusta 2024 v Bangladešu. Projekt, ki ga v celoti financira EU, se bo izvajal do avgusta 2026. Njegovi glavni cilji so izboljšati telesno in duševno zdravje oseb, ki so preživele nasilje, povečati njihovo gospodarsko odpornost in spodbujati socialno kohezijo ter obravnavati kritične potrebe, ki sta jih opredelili bangladeška vlada in EU.

Decembra 2022 je v Bruslju potekalo osmo medparlamentarno srečanje med EU in Bangladešem, na katerem so razpravljali o najnovejšem dogajanju, tudi o človekovih pravicah, trgovini in trenutnih geostrateških razmerah.

Parlament je septembra 2023 sprejel resolucijo o razmerah na področju človekovih pravic v Bangladešu, zlasti primeru organizacije Odhikar, vodilne organizacije za človekove pravice, ki se že več kot desetletje spoprijema z nadlegovanjem in inkriminacijo, vključno z izbrisom iz registra nevladnih organizacij.

Šrilanka

Odnosi med EU in Šrilanko segajo v leto 1975, ko je bil sklenjen sporazum o sodelovanju, ki je bil leta 1995 nadgrajen s sporazumom o sodelovanju za partnerstvo in razvoj. Šrilanka je maja 2017 dobila dostop do EU za izvoz v okviru sheme GSP+, kar je spodbuda za politične reforme in spoštovanje mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, pravicah delavcev, varstvu okolja in dobrem upravljanju. Evropski parlament pozorno spremlja napredek Šrilanke v zvezi z dejanskim spoštovanjem meril GSP+. Možnosti za tranzicijsko pravičnost in nacionalno spravo, ki sta za Parlament dva temeljna pogoja v zvezi z upravičenostjo Šrilanke do ugodnosti GSP+, so se bistveno zmanjšale. EU je Šrilanki v preteklem desetletju namenila 760 milijonov EUR razvojne pomoči.

Unija je druga največja trgovinska partnerica Šrilanke, takoj za Kitajsko, saj je leta 2023 predstavljala 12,4 % celotne trgovine države. Februarja 2024 se je sestala delovna skupina EU-Šrilanka za trgovinsko in gospodarsko sodelovanje, da bi dodatno okrepila dvostranske trgovinske vezi, dostop do trga in regulativni razvoj, vključno z uredbo EU o krčenju gozdov.

EU in Šrilanka sta se februarja 2024 v Bruslju sestali na 26. srečanju skupnega odbora. Unija je pozdravila dejavno sodelovanje Šrilanke na tretjem indijsko-pacifiškem ministrskem forumu, ki je prav tako potekal februarja 2024 v Bruslju. Skupni odbor je razpravljal o večletnem okvirnem programu za Šrilanko za obdobje 2021–2027. Znotraj tega strateškega okvira je EU za svoje partnerstvo s Šrilanko za obdobje 2021–2024 dodelila 60 milijonov EUR nepovratnih sredstev. Šrilanka je Komisijo obvestila o ukrepih, ki jih je sprejela, da bi nadomestila zakon o preprečevanju terorizma z zakonom o boju proti terorizmu, osnutek zakona pa uskladila z mednarodnimi standardi.

V Šrilanki je med letoma 1983 in 2009 divjala državljanska vojna med vlado, v kateri so prevladovali Singalci, in Osvobodilnimi tigri tamilskega Eelama. Na predsedniških volitvah novembra 2019 je zmagal Gotabaja Radžapaksa, ki je za novega predsednika vlade imenoval svojega brata, nekdanjega predsednika Mahindo Radžapakso. Septembra 2020 je bil uvedena sporna 20. sprememba zakona, ki je okrepila izvršilne pristojnosti predsednika ter oslabila vlogo predsednika vlade in parlamenta.

Šrilanka je leta 2022 doživela najhujšo gospodarsko krizo doslej. Hitro rastoče cene primarnih proizvodov in pomanjkanje osnovnih dobrin so sprožili obsežne proteste, ki so se začeli aprila 2022. Protestniki so zahtevali odstop predsednika Gotabaje Radžapakse. Do julija 2022 so vdrli v njegovo rezidenco in ga prisilili, da je pobegnil. Predsednik Gotabaja Radžapaksa in predsednik vlade Mahinda Radžapaksa sta odstopila. Julija 2022 je predsednik postal Ranil Vikremesinge, ki je za predsednika vlade imenoval Dineša Gunavardeno.

Stranka Nacionalna ljudska oblast, ki jo vodi predsednik Anura Kumara Disanajake, je na parlamentarnih volitvah novembra 2024 dosegla zgodovinsko zmago brez primere in je tako lahko izvedla obsežne reforme. K njeni zmagi je prispevalo to, da je poudarjala reševanje gospodarske krize v državi, obljubila socialne reforme in kritizirala varčevalne ukrepe, ki jih podpira Mednarodni denarni sklad. Porazu odhajajočega predsednika Ranila Vikremesingeja pa je botrovalo dejstvo, da se ni odzval na krizo življenjskih stroškov in je povezan z družino Radžapaksa. Na političnem prizorišču še vedno prevladujejo poskusi, da bi začeli proces sprave in pred sodišče privedli osebe, ki so med državljansko vojno kršile človekove pravice. Združeno kraljestvo je marca 2025 uvedlo sankcije proti trem nekdanjim šrilanškim vojaškim poveljnikom in enemu nekdanjemu poveljniku uporniških tamilskih tigrov.

Leta 2022 Šrilanka prvič ni uspela odplačati dolga, zato se je obrnila na Mednarodni denarni sklad za gospodarsko stabilizacijo. Nekdanji predsednik Gotabaja Radžapaksa se je vrnil, čeprav so ga v veliki meri krivili za krizo. Kritično pomanjkanje tujih valut je povzročilo, da je zelo primanjkovalo hrane in goriva. Šrilanka je leta 2022 pridobila predhodno posojilo Mednarodnega denarnega sklada v višini 2,9 milijarde USD, ki je odvisno od fiskalnih reform in prestrukturiranja dolga. Država je do leta 2023 dosegla dogovor z upniki in od Mednarodnega denarnega sklada pridobila instrument za povečanje financiranja, s katerim je v okviru štiriletnega programa v višini 3 milijard USD prejela 670 milijonov USD. Dodatno finančno podporo sta prispevali Azijska razvojna banka v višini 200 milijonov USD in Svetovna banka v višini 250 milijonov USD.

Aprila 2024 je šrilanška vlada zavrnila predlog svojih mednarodnih upnikov glede prestrukturiranja več kot 12 milijard USD, kar bi lahko povzročilo zamudo naslednje tranše finančne podpore Mednarodnega denarnega sklada. Ta je marca 2025 odobril dodatno tranšo v višini 334 milijonov USD v okviru programa, ki znaša 2,9 milijarde USD, s čimer je izrazil zaupanje v reforme, ki jih je izvedla država, in v njeno pot okrevanja. Parlament je junija 2021 sprejel resolucijo o razmerah na Šrilanki, zlasti o aretacijah na podlagi zakona o preprečevanju terorizma.

Od 30. oktobra do 1. novembra 2023 je v Kolombu potekalo 11. medparlamentarno srečanje med EU in Šrilanko, na katerem so razpravljali o dvostranskih odnosih ter o gospodarskem in finančnem položaju Šrilanke.

Nepal

Odnosi med EU in Nepalom segajo v leto 1973 in temeljijo na sporazumu o sodelovanju iz leta 1996. Skoraj četrtina prebivalstva živi z manj kot 2 USD na dan, 25 % nepalskega proračuna pa se financira iz zunanje pomoči. Unija je ena največjih donatork razvojne pomoči državi. Ponovno je poudarila, kako pomembno je, da Nepal bolje izkoristi trgovinske preferenciale, ki jih ima v okviru sheme EU „Vse razen orožja“ za države v razvoju. EU trenutno državo podpira v okviru večletnega okvirnega programa za obdobje 2021–2027, v katerem so opredeljena tri prednostna področja sodelovanja, in sicer vključujoča zelena rast, razvoj človeškega kapitala in dobro upravljanje. Ta prednostna področja so usklajena tudi z globalnimi strategijami EU, kot so strategija za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji, pobuda za svetovno okrevanje ter akcijski načrt za enakost spolov in krepitev vloge žensk v zunanjih odnosih za obdobje 2021–2025 (GAP III). Unija podpira nepalsko gospodarstvo in povpraševanje po delovni sili, s čimer izboljšuje individualni dohodek v državi, v kateri obstaja velika neenakost med zgornjo in spodnjo kasto, pa tudi med obrobnimi skupnostmi, kot je manjšina Madhesi.

Nepal se še vedno približuje svojemu cilju, da izgubi status najmanj razvite države, kar naj bi se zgodilo do leta 2026. Ta sprememba vpliva na njegove trgovinske odnose z Unijo, zlasti v zvezi s preferencialnimi trgovinskimi režimi. Marca 2024 je v Katmanduju potekalo 15. srečanje skupnega odbora med EU in Nepalom, kjer so razpravljali o dvostranskih odnosih. Unija je pozdravila dosežke države glede socialno-ekonomske preobrazbe države in izvajanja nacionalnega razvojnega načrta za obdobje 2019–2024. Evropska unija in Nepal sta ocenila nedavni razvoj dogodkov pri podpiranju demokratičnih procesov in institucij. Poudarila sta, kako pomembni so civilna družba in mediji pri krepitvi demokracije in dobrega upravljanja. Unija je Nepal pohvalila glede njegovega stališča o podnebnih spremembah na konferenci COP28 ter glede ambicioznega cilja, da do leta 2045 doseže neto ničelno stopnjo emisij.

Maja 2024 je v Katmanduju potekal poslovni forum EU-Nepal, na katerem so nepalska in evropska podjetja razpravljala o naložbenih priložnostih in krepila trgovinske odnose. Poudarek je bil na ključnih sektorjih, kot so energija iz obnovljivih virov, kmetijstvo in turizem.

Januarja 2024 so na volitvah v narodno skupščino zmagali kandidati iz vladajoče koalicije pod vodstvom nepalskega kongresa. Leta 2022 so narasle svetovne cene nafte in primarnih proizvodov, kar je obremenilo nepalsko gospodarstvo in sprožilo družbene nemire. Pojavile so se zahteve po ponovni vzpostavitvi hindujske monarhije. Ker ima Nepal mešani volilni sistem, je težko doseči večino, kar pogosto privede do koalicijskih vlad in dogovorov o delitvi oblasti.

Za vpliv v državi se potegujeta Kitajska in Indija. Decembra 2024 je nepalski predsednik vlade Dahal obiskal Kitajsko, da bi razpravljal o naložbah in infrastrukturnih projektih v okviru pobude En pas, ena pot.

Glavna izziva, s katerima se spopada država, sta doseči mirno rešitev političnega zastoja z reformo ustave, ki jo je treba spremeniti, da bi se upoštevali interesi dalitov in etničnih manjšin, zlasti ljudstev Madhesi in Terai, ter zagotoviti pravice nepalskih državljanov, ki so se izselili v tujino. Na socialnem področju je novi zakon o državljanstvu, ki se je začel izvajati junija 2023, omogočil več sto tisoč Nepalcem brez državljanstva, da ga pridobijo. S tem je bilo obravnavano dolgoletno vprašanje narodne identitete. Koalicijska vlada, ki jo vodi predsednik vlade Dahal, se spopada z gospodarskimi izzivi in korupcijskimi škandali, vendar je pokazala politično odpornost in relativno stabilnost. Nepal je leta 2023 zaradi visoke inflacije, politične negotovosti in vse manjšega zaupanja vlagateljev zapadel v prvo recesijo v šestih desetletjih. To je prispevalo k še večjemu odseljevanju nepalske mladine. Vzbudilo je zaskrbljenost in družbeno nezadovoljstvo zaradi dolgoročnega vpliva na domačo delovno silo in gospodarstvo.

Marca 2025 so se promonarhistični shodi v Katmanduju sprevrgli v spopade, v katerih sta umrli dve osebi, veliko pa je bilo ranjenih. Protestniki so zahtevali, naj se ponovno vzpostavita monarhija in hindujska državnost, kar odraža javno nezadovoljstvo s sedanjim republikanskim sistemom.

Nepalska vlada žrtvam državljanske vojne ni zagotovila tranzicijske pravičnosti, zato se kultura nekaznovanja nadaljuje. Komisija za resnico in spravo, ustanovljena leta 2014, je neučinkovita pri obravnavanju hudih kršitev človekovih pravic, kot sta mučenje in spolno nasilje. Težave pri izpolnjevanju svojega mandata ima tudi komisija za preiskovanje prisilnih izginotij, ki je bila ustanovljena istega leta za preiskovanje izginotij med konfliktom. Aprila 2020 je vrhovno sodišče pozvalo k spremembi mandata komisije, da bi preprečili nekaznovanje. To priporočilo so podprle tudi organizacije za človekove pravice. Vendar predlog zakona, predlagan leta 2022, ni bil v skladu s priporočili sodišča, novi zakon, uveden marca 2023, pa je bil deležen kritik, ker ne olajšuje pregona storilcev. Delegacija Parlamenta za odnose z državami južne Azije je septembra 2022 obiskala Nepal, da bi ocenila nepalske odnose z EU, ki je glavni vir razvojne pomoči. Ker Nepal do leta 2026 morda ne bo več imel statusa najmanj razvite države, je Parlament pozdravil dejstvo, da je država že ratificirala večino od 27 temeljnih konvencij, potrebnih za uporabo sheme GSP+.

Butan

Država, ki je bila stoletja ločena od zunanjega sveta, se prilagaja globalizaciji in krepi svoje gospodarstvo, obenem pa ohranja starodavne običaje. Mirno je prešla v parlamentarno demokracijo na podlagi ustave, sprejete leta 2008, ki zagotavlja delitev oblasti v okviru ustavne monarhije. EU podpira popolno neodvisnost Butana od njegovih močnih sosed – Indije in Kitajske. Še naprej vztraja pri stališču, da bi morala država oblikovati lastno varnostno in zunanjo politiko, pri čemer priznava, da je suverenost države nenehno ogrožena zaradi njenega geografskega položaja.

Unija je v Butanu močno prisotna že od leta 1982 in si prizadeva za zmanjšanje revščine, spodbujanje demokracije in dobrega upravljanja ter za podporo trajnostnemu kmetijstvu in obnovljivim naravnim virom. Maja 2018 se je začel izvajati nov projekt za podporo trgovine med EU in Butanom. Izboljšal naj bi dodajanje vrednosti, povezave s trgi ter regulativni okvir za trgovino in naložbe.

Unija podpira razvojne načrte Butana in mu bo odobrila večji preferencialni dostop do trgov EU v okviru sheme GSP+, ko bo izpolnil potrebne pogoje. Tej himalajski državi izreka pohvalo za njene ukrepe za zagotavljanje trajnostnega razvoja z nizkimi emisijami ogljika, ki je odporen na podnebne spremembe, ter ugotavlja, da je Butan sprejel pomembne ukrepe za zaščito pravic otrok in žensk ter spodbujanje enakosti spolov. Butanski parlament je decembra 2020 dekriminaliziral homoseksualnost.

Večletni okvirni program za obdobje 2021–2027 se osredotoča na podnebne spremembe, upravljanje in digitalni prehod. Za obdobje 2021–2024 je bilo dodeljenih 31 milijonov EUR. Unija in Butan sta z Evropsko investicijsko banko podpisala okvirni sporazum o zagotavljanju ugodnega financiranja razvojnih projektov. Ta banka je marca 2023 podprla prizadevanja Butana, da sprejme podnebne ukrepe in vlaga v obnovljive vire energije. Aprila 2024 je podpisala okvirno posojilo v višini do 150 milijonov EUR za financiranje naložb v sončne elektrarne in male hidroelektrarne v državi.

EU in Butan sta septembra 2024 v Bruslju organizirala 12. letno posvetovanje. Med glavnimi obravnavanimi temami so bili to, da je Butan nedavno presegel status najmanj razvite države, začetek 13. petletnega načrta in pomembna nova pobuda, ki jo izvaja država, tj. projekt „mesta čuječnosti“ Gelephu. EU je pohvalila Butan, ker je ratificiral Konvencijo OZN o pravicah invalidov, in ga pozvala, naj razmisli o podpisu še drugih konvencij o človekovih pravicah in pravicah delavcev. Kar zadeva trgovino, bo lahko država v okviru pobude „Vse razen orožja“ do leta 2028 še naprej dostopala do trga EU brez carin in kvot, potrebne pa bodo priprave za izstop iz sistema. EU je tudi ponudila, da bo z državo delila svoje strokovno znanje o geografskih označbah.

Januarja 2025 so v Bruslju obeležili 40. obletnico partnerstva med EU in Butanom, dogodka pa se je udeležil tudi predsednik butanske vlade Cering Tobgaj. Komisija se je med njegovim obiskom zavezala, da bo državi namenila dodaten sveženj podpore v višini 17 milijonov EUR, ki naj bi okrepil dobro upravljanje, olajšal digitalni prehod države ter spodbudil vključujoč in trajnostni razvoj.

Butan je monarhija, ki je zavezana krepitvi demokracije. Ustvarila je posebno narodno identiteto, ki temelji na ohranjanju vere, kulture in okolja. Država uporablja indeks bruto nacionalne sreče, ki temelji na budističnih vrednotah, s katerim ocenjuje gospodarsko rast in blaginjo svojih državljanov. Ta indeks, ki je bil zasnovan v butanski ustavi leta 2008 in ga je OZN priznala leta 2011, zajema področja, kot so duševno zdravje, izobraževanje, zdravstveno varstvo in okoljska trajnostnost. Okoljske politike Butana so osredinjene na zaščito biotske raznovrstnosti, ki jo ogrožajo podnebne spremembe, pa tudi na preprečevanje ekološke škode v skladu z načeli iz indeksa. Butan je na podnebnem vrhu COP29, ki je potekal novembra 2024 v Bakuju, skupaj z Madagaskarjem, Panamo in Surinamom ustanovil koalicijo G-ZERO. Ta pobuda združuje države, ki so dosegle status ogljično negativnih ali nevtralnih držav, njen cilj pa je dokazati, da je uravnoteženje gospodarske rasti z okoljsko trajnostnostjo mogoče in bistveno. Januarja 2024 so v Butanu potekale splošne volitve, na katerih je z veliko parlamentarno večino zmagal nekdanji predsednik vlade Cering Tobgaj iz Ljudske demokratske stranke.

Delegacija Parlamenta za odnose z državami južne Azije je septembra 2022 obiskala Butan, da bi ocenila njegov socialno-ekonomski razvoj, saj naj bi do decembra 2023 presegel status najmanj razvite države.

Februarja 2025 je predsednik vlade Cering Tobgaj obiskal Evropski parlament. Sestal se je s podpredsednico Christel Schaldemose in Delegacijo za odnose z državami južne Azije. Predstavil je mesto čuječnosti Gelephu, tj. državni okolju prijazen urbanistični projekt, ki obsega več kot 2500 kvadratnih kilometrov blizu indijske meje. Njegov cilj je privabiti naložbe in ustvariti delovna mesta, hkrati pa zagotoviti trajnostnost.

Maldivi

Čeprav Unija z Maldivi še vedno nima vzpostavljenega uradnega sporazuma, državi nudi podporo za sodelovanje za podeželske skupnosti, sektor turizma in blaženje podnebnih sprememb. Svet EU za zunanje zadeve je julija 2018 sprejel okvir za ciljno usmerjene omejevalne ukrepe proti osebam in subjektom, odgovornim za ogrožanje pravne države ali oviranje vključujoče politične rešitve na Maldivih, ter tistim, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic. Evropski svet je aprila 2021 sklenil začeti pogajanja o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med EU in Maldivi, kar je pomemben mejnik v dvostranskih odnosih.

Četrto srečanje visokih uradnikov EU in Maldivov je potekalo junija 2023 v Bruslju, da bi obeležili 40. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov. Peto srečanje visokih uradnikov je potekalo junija 2024 na Maldivih. Poudarek je bil na obojestranski zavezanosti sodelovanju v različnih sektorjih, vključno z demokratičnimi reformami, zelenim prehodom, blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, pa tudi dobrim upravljanjem, človekovimi pravicami in varnostjo.

Maldivi so leta 2011 presegli status najmanj razvite države in leta 2013 postali država z višjim srednjim dohodkom. Gospodarstvo je odvisno predvsem od turizma in ribolova. Pandemija covida-19 je močno prizadela gospodarstvo te države, saj turizem predstavlja 70 % njenega BDP. EU se je avgusta 2021 dogovorila, da bo v okviru projekta Podpora EU za okrevanje in odpornost malih in srednjih podjetij turističnega sektorja na Maldivih zagotovila 2 milijona EUR pomoči za razvoj maldivijskega sektorja gostišč in prenočišč na ladjah. Večletni okvirni program za obdobje 2021–2027 se pri Maldivih osredotoča na dve prednostni področji, in sicer na spodbujanje zelenega gospodarskega okrevanja ter na krepitev dobrega upravljanja, pravne države in varnosti. Unija je za obdobje 2021–2024 svojim partnerstvom z Maldivi namenila 12 milijonov EUR nepovratnih sredstev.

Maldive resno ogrožajo podnebne spremembe, vključno z dvigom morske gladine in obalno erozijo, kar postavlja na kocko prihodnost te države. Državni parlament zato namerava začeti izvajati prvi podnebni akt, ki bo prispeval k manjšemu onesnaževanju in varstvu okolja. Morska gladina na Maleju se je v zadnjih 20 letih dvignila za skoraj 4 mm na leto, do leta 2100 pa naj bi se po napovedih dvignila za 40–50 cm. To bi lahko povzročilo erozijo plaž, poplave in težave s slanostjo, kar bi prizadelo 80 % obalnega prebivalstva in ogrozilo obstoj naroda.

Država trpi zaradi visoke brezposelnosti mladih, nasilja tolp in zasvojenosti z drogami. Septembra 2023 je Mohamed Muizu po drugem krogu zmagal na predsedniških volitvah proti prejšnjemu predsedniku Ibrahimu Mohamedu Solihu. Za predsednika Mohameda Muizuja na splošno velja, da je bolj dovzeten za kitajske interese v državi, manj pa za indijske. Aprila 2024 so na Maldivih potekale parlamentarne volitve. Prokitajska Ljudska kongresna stranka Mohameda Muizuja je dobila 70 od 93 sedežev, Indiji naklonjena Maldivijska demokratična stranka pa 15 sedežev.

 

Jorge Soutullo / Cristina Stanculescu / Filipe ALCOBIA de MORAES

04-2025